Sprehod v mestu

Odgovor svetovalca:

Draga Eva,

hvala za tvoje sporočilo. Razumem, da ti je neprijetno hoditi po mestu, če razmišljaš, da te vsi drugi gledajo in se počutiš izpostavljeno. Predstavljam si, da te skrbi, da bi si kaj slabega mislili o tebi ali da bi se osmešila, ob tem pa čutiš strah ali tesnobo. Imam prav? V tem nisi sama, veliko mladostnikov tvoje starosti se tako počuti. Pomembno pa je vedeti, da naše misli niso nujno resnične. Včasih naši možgani ustvarjajo najslabše možne scenarije, ki niso realni in to lahko v nas zbudi strah.

Za koliko ljudi, ki si jih prejšnji teden srečala v mestu, bi mi znala povedati kako so bili oblečeni, s kom so bili, kako so hodili … ? Verjetno ne za dosti. Ker je nemogoče, da bi vse to opazila. Tako kot ti, gre tudi večina drugih ljudi v mesto z nekim svojim razlogom – morda morajo kam priti (na primer od železniške postaje do šole), mogoče imajo kakšne opravke ali pa so se v mestu s kom dobili. Najverjetneje so osredotočeni na svoj razlog in niso tako pozorni nate, kot te skrbi. Predlagam, da prebereš priročnik Kaj lahko naredim, da mi bo lažje?, kjer boš izvedela več o tem, kako naše misli vplivajo na naša čustva in kako naši možgani včasih naredijo napačne zaključke:

https://live.editiondigital.com/e/221cpgqsc/prirocnik-kaj-lahko-naredim-da-mi-bo-lazje#!page1

Pomembna pa je še ena stvar. Kadar nas je strah, bi se iz situacije najrajši umaknili oziroma se ji izognili. Vendar pa to v tvojem primeru težave ne bo rešilo. Pravzaprav je smiselno narediti ravno obratno – večkrat kot boš šla sama po mestu, bolj ti bo to postalo običajno in tvoji občutki bodo sčasoma postali manj intenzivni. Ni treba, da te čustva pri tem ovirajo. Kljub temu, da ti je neprijetno, lahko vseeno greš sama čez mesto. To je pravi pogum.

Upam, da ti bo odgovor v pomoč pri soočanju s svojim strahom. Če imaš še kakšno vprašanje, ali če želiš deliti, kako se počutiš, pa se lahko vedno obrneš name,

Maruša Naglič, univ. dipl. psihologinja