Spolnost

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,  

najprej bi imela nekaj vprašanj zate. Bi mi morda upala zaupati, čemu si poiskala psihoterapevtsko pomoč? Glede na to, da si bila tedaj stara okoli 14 let, je bilo zato potrebno sodelovanje tvojih staršev ali skrbnikov, vsaj tako mislim. Ali lahko poveš, kakšna je psihoterapevtska usmeritev te psihoterapevtke, saj to o čemer pripoveduješ, zveni dokaj nenavadno zame in teh vsebin ne znam umestiti v nobeno psihoterapevtsko modaliteto za mladostnike. Ali si o tem spregovorila med hospitalizacijo na psihiatriji?

Razumem tvojo stisko in menim, da pri tem ne gre za pretirano reakcijo, ampak odziv na nekaj, ob čemer se počutiš ogroženo. Kako pa si se odzvala v neposredni komunikaciji s psihoterapevtko? Si ji povedala, kaj čutiš, ob takšnem nagovarjanju, k nečemu, česar si ne želiš? Si ostala tiho? Če je tako, priporočam, da o tem spregovoriš s kompetentno osebo v svojem okolju. Vsekakor to ni nekaj, s čimer bi se spopadala sama in sama reševala s to osebo, od katere se počutiš ogroženo in ti povzroča stisko. Ali si še naročena pri njej? Ali imaš kontrolo na psihiatriji po odpustu? Bilo bi smiselno, da ob kontroli psihiatru odkrito poveš vse, če med hospitalizacijo nisi. Pričakujem tvoje odgovore.

Želim ti vse dobro in pazi nase. 

Jožica Barborič, univ. dipl. psihologinja, specialistka klinične psihologije in realitetna psihoterapevtka

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

hvala za zaupanje in odgovore. Občutek imam, da si ne glede na vse kar doživljaš, spletla z izbrano terapevtko precejšnjo mero zaupanja. Najbrž si v terapevtskem procesu tudi napredovala, čeprav te je vse skupaj privedlo do krizne situacije. Če sem te prav razumela, si želiš soočenja z njo, hkrati pa se ga bojiš, želiš in bojiš se tudi nadaljevanja psihoterapije z njo. 

Verjemi, da si dovolj močna oseba, da boš ob podpori oseb v svojem okolju, ki jim zaupaš (mama, psihiater), tudi to soočenje zmogla. Prav tako boš sčasoma tudi postala močnejša, odpornejša in se boš naučila obvladovanja stresnih situacij. Zaradi česa pa si bila hospitalizirana na psihiatriji? Očitno si tudi  tam našla ustrezno pomoč in morda bi bilo dobro zate, da upoštevaš njihova priporočila. Nisi povedala, če še imaš kontrolne preglede pri njih. Zelo dobro zate je, da si upaš spregovoriti o svojih stiskah, o čustvih in jih ne zadržuješ v sebi, da znaš poiskati pomoč. 

S pogovorom razbremenimo napetost in ublažimo intenziteto občutkov. Včasih lahko pomaga že en razbremenilni pogovor, pogosto pa jih je potrebnih več. Tudi zjočeš se lahko, saj ima tudi jok svoj namen in ni nič narobe s tem. S pogovorom in sproščanjem čustvenih napetosti lahko premagaš tudi željo po rezanju.   

Ne boj se biti to kar si in pazi nase. Želim ti vse dobro.  

Jožica Barborič, univ. dipl. psihologinja, specialistka klinične psihologije in realitetna psihoterapevtka

Odgovor svetovalke:

Draga moja,

vidim, da znaš poskrbeti zase, poiskati pomoč, kadar si v stiski, za kar te lahko samo pohvalim. Kar tako naprej!  

Potrudi se, da boš tudi odslej vedno usmerjena k iskanju rešitev. Po mojih izkušnjah, je vse to kar doživljamo in nas spravlja v stisko (imenujemo jih problemi in težave), samo priložnost za osebnostno rast, ustvarjalnost ter iskanje svojih notranjih virov in moči, ki nas vodijo do rešitev.  

Zdaj, ko so počitnice in se je pritisk zaradi ocen polegel, si pa le oddahni in počni to, kar te res veseli in sprošča.  

Želim ti vse dobro in pazi nase.

Jožica Barborič, univ. dipl. psihologinja, specialistka klinične psihologije in realitetna psihoterapevtka