spolno nasilje

Odgovor svetovalke:

Lepo pozdravljena. 

Hvala, da si se obnila na nas in nam zaupala svoje občutke.  

Najprej bi ti rada rekla, da mi je zelo žal, da si to doživela. To, kar opisuješ, je spolna zloraba in se nikoli ne bi smela zgoditi. Sosed je vedel, kaj počne, sploh ko ti je govoril, da nikomur ne povej, saj je vedel, da dela narobe. Če ne bi bilo narobe, ga ne bi skrbelo, da bi komu povedala.

Popolnoma razumljivo je, da imaš sedaj odpor do dotikanja in fantov, saj je takrat, ko si bila majhna punčka, in najbolj ranljiva, nekdo izkoristil tvoje zaupanje in počel stvari, ki se jih tako majhnemu (pa tudi starejšemu) otroku nikoli ne bi smele zgoditi. To se na žalost tudi zgodi s strani ljudi, ki jim zaupamo ali pa jim zaupajo naši starši. Takšne osebe (ljudje, ki zlorabljajo) pridobijo naše zaupanje, zato da počnejo, kar si želijo. Starši potem niti pomislijo ne, da bi lahko nek star prijazen gospod s konji storil kaj takšnega.

Tudi jaz bi predlagala pogovor s starši, čeprav razumem, da na to morda še nisi pripravljena. Gre predvsem zato, da se jim zaupaš (če imaš občutek, da se jim lahko), kljub temu, da je sosed dementen in se ne spomni. Povabila bi te, da o tem vseeno spregovoriš, saj je preveč ljudi, ki zlorabljajo, pa o tem nihče nič ve, ker se skrije in ne pove. Žrtve (spolnega) nasilja si ne upajo povedati in zato ljudje, ki zlorabljajo, mislijo, da to lahko počnejo. Ravnaj se po svojem občutku glede tega, ali zmoreš ta pogovor z njimi, ali pa morda kdaj kasneje. Prepričana sem namreč, da bi bil vsak starš vesel, če bi vedel, kaj se z njegovim otrokom dogaja, sploh če boš še nekaj časa čutila odpor in boš težko predelala to zlorabo. Če bodo vedeli, potem tvojih izzivov, ki jih opisuješ, ne bodo pripisovali čemerkoli, ampak bodo razumeli in vedeli, da tako čutiš zaradi nečesa, kar se ti je zgodilo in je bilo zate težka izkušnja.  

Če zaenkrat še ne bi rada govorila s starši, ti svetujem obisk psihologa ali pa vsaj šolske svetovalne službe, saj je pomembno, da dobiš obravnavo in poskusiš te občutke (strah, odpor, težava navezovati stike s fanti) predelati. Pogosto se zgodi, da ta travma ostane v telesu in srcu, in ves čas vpliva na nas, bodisi v obliki negativne samopodobe, sovraštva do sebe, občutki manjvrednosti, samopoškodovanja, bodisi v nezmožnosti ustvariti lep partnerski odnos, če se zaradi zlorabe ne zmoreš približati fantom.

Res bi ti toplo priporočala, da razmisliš o tem, da se z nekom pogovoriš (s komerkoli bi ti bilo lažje), da boš vedela, da v tem nisi sama in da te nekdo razume. Vedi, da kljub temu, da ti je zdaj težko, da bo čez čas lažje in da ti skozi strokovno pomoč lahko uspe to vsaj malo ublažiti.   

Če bi se odločila za obisk psihologa, bi ti predlagala Centre za duševno zdravje otrok in mladostnikov, za njih ne rabiš napotnice, bodo pa potrebovali soglasje staršev. Jih je več po Sloveniji, predlagam, da obiščeš tistega, ki ti je najbližje. Lokacije najdeš na tej povezavi: Otroci in mladostniki - Program Mira (zadusevnozdravje.si)

Upam, da ti bo tole vsaj malo pomagalo.

Želim ti vse dobro, predvsem pa to, da stisko z nekom deliš in jo počasi predelaš.

Srečno!

Marjetka Gojkošek, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Lepo pozdravljena. 

Sem res zelo vesela, da tako čutiš in da se lahko s tem soočiš. 

Če boš kdaj potrebovala pomoč, pa se lahko spet obrneš na nas ali na kakšnega drugega strokovnjaka. 

Vse dobro ti želim. 

Srečno. 

Marjetka Gojkošek, mag. psihologije