Spolna usmerjenost

Pozdravljeni,

2 leti nazaj sem bila v prvi (in edini) daljši zvezi. Prvič sem bila zaljubljena in to v punco. O njej sem povedala tudi druzini, odkar pa sva sli narazen, ker me je prevarala, o njej niso rekli nic. Tudi prej jim je bilo neprijetno vedno ko sem jo omenila. Neprijetno je postalo tudi meni in o svoji spolni usmerjenosti ne govorim z nikomer, saj me je sram. Poskusila sem tudi hoditi ven s fanti. Ampak v nobenega se nisem zaljubila tako kot v njo. Še vedno zelo velikokrat razmišljam o njej, skoraj vsak dan mi prileze v misli, kot opomin da nekaj prekrivam. Nikoli več pa nisem govorila o najini zvezi na glas. Vsem prijateljem, ki sem jih spoznala kasneje, zamolčim ta del mene. Milsim, da me to počasi razžira. Vsi me vedno sprašujejo o fantih, tudi tisti v moji družini, ki so vedeli za njo. Sram me je. Mislim, da me ljudje ne bodo sprejeli, če izvejo resnico. Nikomur si ne upam povedati. Še svoji psihologinji (videvam jo zaradi motnje hranjejna) si ne upam povedati. Strah me je razmišljati o prihodnosti, saj si partnerke ali partnerja ne bom mogla najti, dokler zatiram vse svoje misli glede simpatij. Kaj naj storim. Moški me večinoma ne privlačijo, če pa me kdo privlači (fant ali punca), me je tega sram in ne naredim nič.

Hej hej,

v isti tezavi sem se tudi jaz znajsla pred leti, je res da je ta tema bolj ali manj "ne" sprejeta v druzbi in starsi pricakujejo od nas da imamo decka in take. Samo po drugi strani pa zivis za sebe ne za druge, nihce ni perfect in "normalen". Sprejeti sebe pa je najpomembnejse in tak za fun fact nisi ti kriva da se ti punce vidijo, s tem se rodis (v kromosomih ali nekaj takega je, neka predavateljica zdravstva je rekla). Ne sili sebe v nekaj kar te odvraca, ti si ti, to je tvoje zivljenje in imas pravico do tega da se pocutis srecno in imas tudi pravico da ljubis osebo istega spola kot ti.

lp