Spolna usmerjenost

Pozdravljeni!

Jaz imam eno vprašanje o spolni usmerjenosti. O tem sem začel razmišljati že pred nekaj leti. Najprej sem mislil, nekje pri 13 letih, da sem bisexual. Nisem prepričan ampak mislim da mi je morda bil pri nekje 11 letih všeč en fant, čeprav sem takrat govoril, da nebi želel nikoli res biti z njim. Kasneje sem se začel identificirati kot lesbian, ker sem si lahko predstavljal biti v kakršnemkoli razmerju samo z puncami.

Potem pa sem malo pred 15. rojstnim dnevom ugotovil, da sem nebinaren. Takrat sem se identificiral kot spolno fluidna oseba, ampak sebe nisem dojemal tako masculine, kot se zdaj. Mislil sem, da se vseeno večino časa počutim kot punca, zato sem se še naprej identificiral kot lesbian.

Čez čas sem ugotovil, da imam veliko več spolne disforije kot sem mislil in da je moj spol bolj na masculine delu spektra spola. Zato sebe ne dojemam več kot lesbian in sem zdaj nekaj časa svojo spolno usmerjenost opisoval samo kot queer (včasih gay), kar me ni motilo, ker sem vseeno vedel, kaj to zame pomeni (punce in nebinarne osebe, ne pa fantje).

Rad bi dodal, da sem tudi asexual. Ne doživljam spolne privlačnosti do ljudi (ali pa je vsaj do zdaj še nisem). Sem pa tudi na aromantčnem spektru, tako da nimam ravno nobenih izkušenj na katere bi se lahko ''zanašal''. Razen tistega (mogoče) fanta, sta mi, obe v zadnjih dveh letih, bile le všeč še dve punci s katerimi pa se nikoli nisem pogovarjal, tako da ne vem, če bi to res kam vodilo. Še vedno sem prerpičan, da so mi všeč punce in nebinarne osebe, ampak sem se začel spraševati, če obstaja možnost, da bi mi kdaj bil všeč tudi kak fant.

Upam, da se ne bom narobe izrazil, ker ne želim, da je moje vprašanje narobe razumljeno.

Če razmišljam o možnosti, da bi bil s katerokoli punco, se včasih počutim disforično, ker se z nekega razloga zaradi te misli počutim bolj feminino, kot bi želel biti, tako da moja disforija ni le povezana z razmerji z fanti. Če si poskusim predstavljati, da bi bil v kakršnemkoli neprijateljskem odnosu (romantic ali queerplatonic…) s trans fantom, je to verjetno edina situacija ko poleg tega ne razmišljam o svojem spolu. Prav tako se mi zdi da mi je ta ideja všeč. Ampak če si poskušam predstavljati, da bi bil v takem odnosu z cisspolnim fantom se počutim zelo disforično in neprijetno.

Nekaj časa me je bilo strah tudi da je ta razlika med tem kako vidim razmerja z trans ali cis fanti transfobična? Ampak vem da je to v glavnem zato ker se nasplošno ob cis fantih počutim zelo feminino in ''kot punca''.

Kako naj vem ali so mi všeč tudi fantje in je moj ''odpor'' do razmerij z njimi povezan samo z disforijo. Ali to, da ne bi bil z cis fantom pomeni, da mi fantje pač niso všeč? Zdi se mi da bi bilo zelo invalidating (ne poznam slovenskega izraza), če bi rekel, da bi bil z puncami in nebinarnimi osebami, ter z fanti dokler niso cisspolni.

Prebral sem že tudi ko je kdo na internetu nekomu svetoval, da pomisli, ali bi bil z nekom tudi po tranziciji, ampak v romantičnih (ali drugih neprijateljskih) odnosih se mi zdi da mi videz ni pretirano pomemben, spol osebe pa tako ostane isti pred in po tranziciji, tako da mi to tu ne pomaga dosti. Spolnih odnosov pa ne vem če si sploh želim (in se z tem vprašanjem na njih ne želim osredotočati).

Se opravičujem za tako dolgo sporočilo. Hvala za vašo pomoč. Upam, da to vprašanje ni offensive na kakeršenkoli način, če pa je pa bom v bistvu zelo vesel če mi to povete, ker me je zelo strah, da je način kako razmišljam o tem narobe.