Spolna identiteta

Pozdravljeni,

Pišem vam, ker sem zmedena glede svoje spolne usmerjenosti.

Ne gre za spolno identiteto — v spolu, v katerem sem se rodila, se počutim v redu. Ampak ne vem, kaj me privlači.

Poskušala sem raziskovati, preizkušala sem različne oznake, ampak nič se ni zares obdržalo. Vedno se mi zdi, da nekaj manjka, da ne ustrezam nobeni definiciji.

Imam občutek, da se moram hitro uvrstiti, da moram vedeti, kdo sem — in to me zelo obremenjuje.

Bojim se povedati komurkoli, ker se mi zdi, da je to, kar čutim, preveč neobičajno.

V sebi nosim krik, ki ga ne morem izreči. Včasih bi najraje kričala, jokala, obupala — ampak ne morem, ker bi se potem zlomila tudi navzven. In to bi vsi videli.

Strah me je priznanja. Strah me je oznake. Strah me je, da ne bom sprejeta.

Rada bi razumela sebe. Rada bi vedela, kaj sem — ne da bi se morala prilagajati pričakovanjem.

In hvala za vaš čas ❤️.

Kaj te pa pravzaprav privlači ? Zenske ali moski ? Saj ni tako tezko ugotovit. Ce te pa oba spola privlačita potem si Bi, če te samo zenske si lezbika ce te samo moski si straight.

Ne razumem s cim tocno imas tezavo ? V nacinu ? Raziskovanju ?

BookDragon, pozdravljena!

Vidim, da je nekdo poskušal poenostaviti stvari s “šablonsko” delitvijo na lezbijke, geje in biseksualce, vendar spolna usmerjenost pogosto ni tako enostavna ali fiksna. Razumem, da je želel uporabnik "Lgbt" pomagati s svojim odgovorom in delitvijo na “če te privlačijo moški, si …, če ženske, si …”, vendar bi rada opozorila, da je spolna usmerjenost pri mnogih ljudeh veliko bolj kompleksna in še pomembneje, fluidna oz. spreminjajoča.

(Uporabnik Lgbt, če to bereš, tako poenostavljanje je včasih lahko zavajajoče ali celo pritiskajoče, ker predpostavlja, da se moramo takoj umestiti v eno od treh kategorij, zato poskušaj ostati odprt/a in upoštevati, da tvoja izkušnja ni univerzalna izkušnja temveč svojstvena in se morda razlikuje od izkušenj drugih. Zelo sem vesela zate, če sam/a nisi imel/a težav z identifikacijo s temi oznakami, vendar ni pri vseh tako :)

In sedaj, draga BookDragon, to, da se ti ne “ujemaš” z nobeno oznako, je popolnoma normalno. Veliko ljudi se (nas) srečuje s podobnimi občutki in to ne pomeni, da je kaj narobe s teboj. Mislim, da je pomembno, da svoje občutke raziskuješ brez pritiska in v svojem tempu. Najpomembneje je, da si dovoliš ozavestiti, da tvoji občutki obstajajo in so enako kredibilni, tudi če jih (še) ne znaš poimenovati. Vem, da se morda počutiš dolžno vedeti, kako to poimenovati in svoji identiteti pripisati neko oznako, vendar je veliko lažje, ko spoznaš, da to morda niti ni potrebno za lastno sprejemanje ki je na prvem mestu najpomembnejše. Mislim, da ta pritisk, da moramo vedeti, kdo smo in vsemu nujno nadeti neko etiketo, specifično označiti vsak aspekt našega življenja in identitete najpogosteje izvira iz pritiska družbe, ljudi s katerimi smo obkroženi, ter okolja v katerem se nahajamo. Tudi sama sem imela pred leti podobno težavo kot ti in sem bila prepričana, da se moram nekam uvrstiti, tako kot sem bila tudi prepričana, da moram o tem z nekom spregovoriti oz. imeti "coming out". In ugani kaj, temu ni tako in želim si, da bi to vedela takrat. Če čutiš potrebo po tem, da z nekom govoriš, se obrni na nekoga, ki mu lahko zaupaš. Če oceniš, da to niso tvoji prijatelji ali družina, je morda za začetek dobra izbira šolska svetovalna služba/psiholog/ta forum ali pa katerakoli druga ustanova, ki se ukvarja s takšnimi stvarmi. 

Priporočam ti, da se ne ukvarjaš preveč z nekimi definicijami in s predalčkanjem identitete. Če živiš svoja načela je sploh pomembno, da si pripišeš neko specifično identiteto? Življenje je preveč kompleksno in včasih so definicije nepotrebne, še posebej, če terjajo toliko energije in povzročajo toliko stresa. 

Vem, da se morda iščeš in si želiš najti odgovore o sebi, vendar bodi prijazna in potrpežljiva s sabo. Daj si čas. Res ni potrebno, da imaš vse razjasnjeno v trenutku. Naj ti povem, da nikoli ne boš imela razjasnjenega vsega o sebi, nihče nima, tudi, če se na prvi pogled zdi, da imajo ljudje okrog tebe stvari "porihtane" in kot da vejo, kdo so in kaj hočejo, je temu tako le na videz. Ljudje smo zelo kompleksna bitja, ves čas se razvijamo in spreminjamo, in to je normalno, vendarle pa vsak v svojem tempu. Za ene takšne stvari pridejo hitreje, za druge pozneje, za nekatere pa morda nikoli. In to je okej. 

Iz osebne izkušnje; meni je precej pomagalo, da sem si našla krog ljudi, ki so del skupnosti ali pa vsaj odprti podporniki. Vem, da je to težko najti, še posebej, če se občutiš strah, da ne boš sprejeta. Ker iz tvojega zapisa sklepam, da nisi čisto prepričana o tem, komu zaupati oz. če si sploh sama sprejela to dejstvo brez težav, bi ti morda priporočala, da se poskusiš vključiti v kakšne dejavnosti ali dogodke društev, ki se posebej ukvarjajo s tem. Legebitra in društvo DIH v Ljubljani sta super za takšne stvari, veliko se dogaja tudi v Kulturnem inkubatorju v Mariboru ali v prostorih MKC Maribor. Zagotovo najdeš še marsikaj drugega drugod po Sloveniji. Ta društva organizirajo in pripravljajo tudi ogromno delavnic, predavanj in informacijskih vsebin o teh temah, ki so lahko zelo koristne pri učenju in raziskovanju teh tem. To so torej moja priporočila, sama drugih koncev ne poznam toliko, ti bo pa tukaj dobri stric Google z veseljem pomagal in prepričana sem, da te tudi iz svetovalnice lahko napotijo še kam. 

Upam, da ti karkoli od zgoraj zapisanega vsaj malo koristi. Želim ti srečno pot pri raziskovanju same sebe! Ne pozabi, da so tvoje zdravje, počutje in sreča na prvem mestu in da je včasih treba za voljo tega delovati malce sebično, da to zaščitiš. Imej se rada in bodi zvesta sama sebi!

Vse dobro ti želim!

Zvezdica Zaspanka