Vprašanje:
sovrazim to solo
Tema: Čustva, Stres in anksioznost
-
cl
clqire
clqire
Objavljeno: 02 mar. 2026 00:23
js nevem kaj naj s to solo zle je ura polnoc na nedeljo in se faking jokam kr korm jutr u solo pac sj stekam da ja noben ne mara sole ampk men je proh uno dreading it pac prou grozn mi je sam ko pomislm pac pa use je grozn use prjatlu nimam nekih pac druzim se z enimi ampk tko da sploh ne opazjo ce me ni oz opazjo sam ne dejansk pac ucasih simfajo kk me ni v solo velikrat kar dejansk ni res pac ja mankam nevem enkrt na mesc kar se mi pac ne zdi tko spet ne ampk ne opazjo pa da me ni na malci am pa tko ne pocakajo me ce nism za nimi in se pocutm sam k nek cucek k za nimi hodm pac brezveze pol profesori res uno groza groza groza pac sploh nebi komentirala ce pac to so dejansk tok nesramni ljudje pa nikol jim nism nic nardila res pac skos sm tih tak al tak sama sedim in pol se neki na mene spraujo za brezveze pa nevem npr enkrt je blo mene neka profesorca ful nemara in mi je mankal majn k poj tocek do visje ocene oz do dvojke ena sosolka k jo pa obozuje ji je pa “ponesrec” za dve oceni gor prstela pac kaj pa pac pa tok k misljo da mormo jih mi spostovat pac a ne gre spostovanje v obe smeri? sploh pa zej na srednji pa sploh na gimnaziji semizdi da kao so vedno govoril da spostujejo tut profesori pa faking zaka nesmem na wc ce pac morem it med odmorom je pa taka guzva da pa zamudis na pouk pa so jezni pac ka pol hocete pa zka neki uprasajo in pol uprasano tiste k nimamo gor roke dvignjene pac sam zakaj pac res mi ni prijetno okolje pac najrajs bi se od doma sam solala pa vem da bi nardila work done sam k mi starsi nebi pustil pa pac nic ne spim kr nemorm kr mam bus ob pol6 zjutri kak je to normalno pa da domou pridem ob treh? mogla sm nehat trenirat svoje dva sporta zarad te sole prvo enga pol se druzga pa usi praujo da je treba pocakat da bo bols sam kdaj bo bols usak dan je slabi pa nocm nekih nasvetov k nebojo jic pomagal in ne nocem do svetovalne delavke na soli pac kaj lah nardim dejanskega kaj da mi bo lazji pol pa se rabmo met fajn ocene da pridemo na faks na kerga hocmo pac uso to matranje pa da mogoc nakonc nebos mogu pridt gor nevem se mi pa ne splaca ampk zj sm ze tretji letnkk zej morm to sfurat ampk tko najrajs bi sam nevem se skregala z profesori sam to nism js tokrat bi mela kej za rect sam js prepost nemorm mam tko social anxiety pac dejansk pa se to zaka mormo za ocene med predstavitve kak enim ni jasn da pac nemormo eni to met kr nam je grozn uno js se se zdej spomnem useh svojih embarrassing momentou in predstaviteu in usega in pol sam to skos overthinkam in ta sola je tut unicla odnos z mojo druzino kr fejst res in sama s sabo in pac sj sm rekla da sm migla nehat s sporti ampk zakaj js to tok rabim nazaj res to tok rabim nazaj pac i miss it so much in za faks nevem vec kr mi je zau da bi sla na en faks na krega bi lah prsla iz poklicne sole kr pac bi lah sla na poklicno kar me dejansk zanima in bi ze nek poklic mela pa pol sla na faks pa mela vec pojma p temu kkr en iz gimnazije torj js torj pac hocm it na nek faks na kerga nemors iz poklicnih sol ampk to pa usi tok zahtevajo spet pa pac res semizdi da bom pocas oz ce ze nism developala depresijo res pac sto postu
-
ba
babyboo123
babyboo123
Objavljeno: 02 mar. 2026 11:20
se strinjam z vsem napisanim XOXO BABYBOO
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Uredništvo
Urška Bizjak
Objavljeno: 02 mar. 2026 13:03
Odgovor svetovalke:
Živjo!
Če te prav razumem, se, v trenutnem obdobju šolanja, soočaš z veliko stisko. Iz tvojega zapisa je razvidno, da te situacija močno bremeni, in da ne gre samo za "ne maram šole", ampak za občutke osamljenosti, krivice, pritiska in utrujenosti.
Srednja šola je lahko za posameznike zelo intenzivno obdobje. Ne samo zaradi ocen, ampak tudi zaradi vsega, kar se pojavlja zraven, torej primerjanja, pritiskov glede nadaljnjega izobraževanja, občutka, da je potrebno "vzdržati vse", tudi takrat, ko je težko. Veliko mladih se sooča s podobnimi občutki, vendar se zelo pogosto o teh stvareh ne govori na glas.
Omenjaš, da se med vrstniki ne počutiš zares sprejeto in da imaš občutek, kot da si zraven, a hkrati ne povsem del skupine. V srednješolskem obdobju se veliko mladih še išče. Oblikujejo se prijateljstva, skupine se spreminjajo, odnosi niso vedno stabilni ali globoki. Včasih preprosto še nismo med ljudmi, ob katerih bi se lahko počutili popolnoma sproščeno in sprejeto. To zna biti zelo osamljajoče, a pogosto je to obdobje prehoda, ne končna slika tega, kje in s kom bomo nekoč zares pripadali.
Kar se tiče profesorjev, je popolnoma razumljivo, da si želiš spoštovanja. Odnos naj bi bil dvosmeren, tudi v šoli. Res je, da kot dijakinja nimaš veliko moči nad njihovim vedenjem in tega žal ne moreš neposredno spremeniti. Lahko pa poskusiš ohraniti zavedanje, da njihov način komunikacije ne določa tvoje vrednosti. To sicer ne pomeni, da je prav ali prijetno, a ti lahko pomaga pri soočanju s tem.
Omenjaš tudi, da si se morala odpovedati športu. Če ga tako močno pogrešaš, to zagotovo ni brez razloga. Če trenutno ne moreš trenirati kot prej, bi morda lahko poskusila najti nekaj novega. Lahko je to le 15 minut gibanja doma, kratek sprehod/tek, raztezanje. Karkoli, kar te lahko ponovno poveže s tistim delom tebe, ki ga pogrešaš. Čeprav omenjaš, da se soočaš tudi s pomanjkanjem spanja, bi ti ponovna vrnitev k športu lahko prinesla novo energijo in veselje.
Ob vsem, kar opisuješ, imam občutek, da to breme nosiš precej sama. Pišeš tudi, da je šola vplivala na odnos z družino, hkrati pa ne želiš govoriti s starši ali s šolsko svetovalno delavko. Popolnoma razumljivo je, da si, ko imaš občutek, da te nihče zares ne razume, ne želiš še enega pogovora, v katerem bi morala razlagati stvari, ki so ti že tako težke. Pa vendar, včasih že to, da svoje misli izrečemo na glas, pomaga, da jih sami pri sebi bolje razumemo. Ko ostajajo samo v naši glavi, se lahko zapletajo in postajajo težje.
Ni treba, da je to velik, formalen pogovor. Dovolj je že ena oseba, ki ji vsaj malo zaupaš. Čeprav ti je morda težko začeti s starši, bi morda vseeno lahko razmislila o tem koraku. Včasih starši ne vidijo celotne slike, dokler jim je ne pomagamo sestaviti. Če bodo bolje razumeli, kaj doživljaš, obstaja več možnosti, da se tudi odnos med vami nekoliko razbremeni. Ker omenjaš tudi soočanje z občutki socialne anksioznosti, ti svetujem, da razmisliš tudi o pogovoru s svetovalno delavko ali kakšnim učiteljem, ki ti je najbolj pri srcu. Skupaj z njimi boš najlažje razčistila situacijo in poiskala rešitve/strategije, ki ti bodo najbolj koristile.
Upam, da sem ti z odgovorom pomagala. Če imaš še kakšno vprašanje, se lahko kadarkoli ponovno obrneš na nas.
Želim ti vse dobro!
Urška Bizjak, mag. prof. pedagogike in dipl. sociologinja
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Za
Zarja
Zarja
Objavljeno: 02 mar. 2026 19:40
Pri meni je čistttttt isto, le da sem jaz sele 1. letnik in bom mogla v soli zdrzat še 3 leta in pol;( Šola me bo ubila mkm
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.