Sovražim samega sebe

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena!

Vedno znova me razžalostijo zgodbe o medvrstniškem nasilju. Žal mi je, da si takega nasilja deležna tudi sama. Praviš, da so se vrstniki spravljali na tvoj videz, sedaj pa si tuda sama nisi všeč. Vse skupaj te obremenjuje do te mere, da bi svoje življenje najraje kar končala. Zdi se, da je vse to postalo že nevzdržno.

Tvoje doživljanje same sebe je zagovoto v veliki meri posledica dolgotrajnega verbalnega nasilja. Svojo samopodobo (to, kako vidimo sami sebe) si med drugim oblikujemo tudi na podlagi signalov iz okolice. Sama si bila deležna zaničevanja, zaradi česar si pričela sebe zaničevati tudi sama. Najprej bi ti rada sporočila, da izzivanje in zaničevanje drugih pravzaprav izhaja iz lastne nesigurnosti in nezadovoljstva in ne pove nič kaj o tebi in ZELO dosti o tistem, ki izziva in zaničuje.

Praviš, da ti na svojem videzu ni prav nič všeč. Nase si nalepila etikete (zaspane oči, čuden nos, čuden obraz, debela, vesoljec, pošast), ki te sedaj spremljajo povsod, kar v veliki meri prispeva tudi k tvojemu počutju. Zapisala si, da te to obremenjuje do take mere, da bi se najraje ubila. Verjamem, da ti je težko in da včasih več ne vidiš smisla. Pa vendar te spodbujam, da se, v kolikor se znajdeš na točki, ko bo stiska res prehuda, obrneš na eno izmed telefonskih številk za pomoč  stiski:

116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)

116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro)

01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)

Tudi v primeru samopoškodovanja se lahko obrneš na navedene telefonske številke. Sprejel te bo izurjen svetovalec in ti ponudil podporo ter ti prisluhnil. Verjamem, da ob samopoškodovanju občutiš neko mero sprostitve napetosti, ki se nabere v tebi. Ker je lahko tako vedenje precej nevarno, te spodbujam, da v stiski preizkusiš nadomestno vedenje:

- režeš v kako sadje

- napenjaš in spuščaš elastične gumice – da te speče

- rišeš črte z rdečim markerjem na mesta, kjer se želiš samopoškodovati

- v roki močno držiš ledeno kocko z rdečo barvo

- tolčeš v blazino, da sprostiš jezo

- stiskaš žogico

- preizkusiš tehnike sproščanja (npr. globoko dihanje)

- greš na sprehod v naravo ali se lotiš kake druge športne aktivnosti

- preusmeriš misli v dejavnost, ki te veseli

- oblikuješ »varno škatlo« - vanjo shraniš predmete, ob katerih se počutiš varno in fotografije, ki te spominjajo na pozitivne trenutke, ter si jih ogledaš, ko si v stiski 

Spodbujam te tudi, da v kolikor še nisi, poiščeš pomoč oziroma podporo nekoga iz okolice. Nekoga, ki mu zaupaš (družinski član, sorodnik, prijatelji). Nenazadnje si lahko poiščeš tudi strokovna pomoč (šolska svetovalna služba, Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov), ki ti bo pomagala pri oblikovanju bolj pozitivne samopodobe.

Sama si lahko pomagaš tako, da na sebe pričneš gledati kot na enkratno, neponovljivo in edinstveno osebo. Na naslednji povezavi najdeš tudi članke, povezane s samopodobo. Morda najdeš kaj zase: https://www.tosemjaz.net/razisci/custva-in-psihicne-stiske/?topic=24. Ko se zalotiš, da o svojem telesu razmišljaš negativno, pomisli, kaj ti določen del telesa, ki ga zaničuješ, omogoča. Bodu mu hvaležna. Lahko se mu tudi pisno zahvališ (npr. ko se zalotiš, da se slabo počutiš zaradi svojih rok, se jim zahvali, da ti omogoča tipkanje po računalniku, pripravljanje zajtrka, objemanje,... praktično vse. Brez rok bi bilo tvoje življenje povsem drugačno in najbrž tudi precej oteženo).

Sprašuješ se, če boš lahko sploh preživela srednjo šolo. Glede na tvojo starost previdevam, da ravnokar odhajaš v srednjo šolo? Pa tudi sicer, če si jo to leto že obiskovala, poglej na to kot na povsem novo okolje, nov začetek, novo priložnost in s tem tudi novo socialno mrežo. To ti bo dobro delo. Pazi s kakimi ljudmi se obdaš. Verjamem, da trenutno pričakuješ le najslabše, saj imaš za sabo zelo slabo izkušnjo. Dovoli si novo priložnost in bodi odprta za drugačne izkušnje.

Upam, da sem te uspela vsaj malo usmeriti. Če imaš še kako vprašanje sem ti na voljo. 

Lepo te pozdravljam,

Amadeja Jurič, mag. psihologije