sosolke

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena Danaja!

Iz tvojega zapisa lahko razberem, da si v osnovni in srednji šoli doživljala zafrkavanje in izključevanje s strani sošolcev, kar je v tebi pustilo boleče spomine, ki so še vedno prisotni. Ko si se o tem zaupala prijateljici, si naletela na nerazumevanje, saj prijateljica meni, da zafrkavanje “ni nič takšnega”. Pomembno se mi zdi poudariti to, da je pomembno, kako si ti te izkušnje doživela, ne glede na to, kaj o njih menijo drugi.

Kakšrnokoli zbadanje, poniževanje ali izključevanje pusti posledice, še posebej kadar se to dogaja dlje časa. Čeprav se morda komu zdi, da je to nekaj pogostega ali celo “normalnega”, to ne pomeni, da je to sprejemljivo. Pravzaprav gre za obliko nasilja, ki lahko močno vpliva na samopodobo, občutek varnosti in zaupanja vase. Občutki žalosti, prizadetosti ali zadržanosti, ki jih opisuješ, so v takšnih okoliščinah povsem razumljiv odziv. Zelo pomembno je to, da si se odločila o tem spregovoriti in nekomu zaupala. To namreč zahteva kar nekaj poguma. Čeprav nisi prejela takšnega odziva, kot si si ga želela, to ne pomeni, da tvoje doživljanje ni resnično ali pomembno. Za to, kar se ti je dogajalo, nisi kriva ti. 

Na koncu omenjaš, da se zdaj bolj posvečaš sebi in delaš na sebi, kar je pomemben korak. To, kar so o tebi govorili drugi, ne določa tvoje vrednosti in ne pove nič o tem, kakšna oseba si - pove pa nekaj o njih. Smiselno je, da svojo energijo usmerjaš v odnose z ljudmi, ob katerih se počutiš sprejeto, slišano in varno. Pravi prijatelji ne ponižujejo in ne zanikajo tvojih občutkov.

Izkušnje, kot so te, te lahko zaznamujejo, a hkrati ne določajo tvoje prihodnosti. Pomembno je, da si dovoliš iti naprej v svojem tempu in do sebe gojiš razumevanje. Zaslušiš si odnose in življenje, v katerih se boš lahko počutila spoštovano in dovolj takšna, kot si.

 

Upam, da ti je bil moj odgovor vsaj malo v pomoč in v uteho. Lepo bodi! :)

Lea Figelj, dipl. psih. (un)