Soočanje z stresom

Odgovor svetovalke:

Lepo pozdravljen.

Hvala, da si se obrnil na nas in se nam zaupal.

A mi lahko malo več napišeš o tem, kakšne situacije te najbolj jezijo in o čem razmišljaš, preden postaneš jezen? Zelo pogosto se namreč zgodi, da interpretiramo oz. si razlagamo situacije kot krivične, negativne, za nas neprimerne, iz te interpretacije pa se potem rojevajo temu primerna čustva. Poenostavljeno povedano, predhodne misli vodijo v temu primerno obarvana čustva. Če se jaz na primer odločim, da je nekdo pred mano slab voznik in da ne bi smel biti na cesti, bom za njim vozila neučakano in jezno. Če pa razmišljam, da bi morala drugič prej od doma, da ne bi zamujala v službo, da voznik pred mano nima nič z mojo situacijo in zamujanjem, pa se nanj ne bom jezila. Kvečjemu bom drugič pazila, da grem pravočasno od doma, da ne bom na cesti pod prevelikim pritiskom.

Izredno pomembno je tudi, kakšen pomen pripisujemo dogodkom in situacijam v našem življenju. Če sem recimo tak človek, da vse jemljem resno in osebno, me bo vsaka malenkost vrgla s tira, in bom vsakič, ko se bo zgodilo kaj, kar ni po moji volji, jezna z željo, da z nekom obračunam. Če pa v situacijah, ki se mi dogajajo, preusmerim misli na kaj drugega, ali pa si recimo rečem, da nekaj ni tako zelo pomembno, ali da ni bilo osebno mišljeno, potem bom lažje shajala v situacijah, ki sem jih sicer označila kot krivične in neprimerne in ki so me posledično vodile v slabo voljo. Vedeti moramo tudi, da smo vedno sami odgovorni za svoj odziv in svoja čustva, nikoli ni to krivda ali odgovornost nekoga drugega.

Mogoče bova lahko to dalje razvozlala, ko mi boš kaj več povedal o situacijah, ki te spravijo v jezo.

Vse dobro do takrat, pa srečno!

Marjetka Gojkošek, mag. psihologije