solska psihologinja

Odgovor svetovalca:

Spoštovano dekle,

hvala za tvoje sporočilo. Zelo dobro prepoznavaš svoja čustvena stanja, saj si v stiski poiskala pomoč strokovne službe. Omenjaš, da doma doživljaš čustveno in fizično nasilje. Najprej bi ti želela povedati, da smo svetovalni delavci (psihologi, pedagogi, socialni delavci ipd.) zakonsko primorani prijaviti sum vsakršnega nasilja. V ta namen te najbrž tudi vaša šolska psihologinja želi pripraviti na sodelovanje s starši in drugimi službami, ki so pristojne za takšne primere.

Verjamem, da te je v situaciji, v kateri se trenutno nahajaš, strah spregovoriti o tem s svojimi starši, vendar tudi sama menim, da bi potrebovala pomoč psihiatra oz. strokovnjakov na tem področju, sploh, če sta prisotni še motnja prehranjevanja in samopoškodovanje, ki lahko vodi v zelo ogrožajoče psihično in zdravstveno stanje. Iz teh začaranih krogov se največkrat ne moremo prebiti sami, zato bi bilo modro narediti načrt in korak naprej. Sprva bo morda res težko, a moraš gledati nase - TI si najpomembnejša. Prav nihče ne bi smel doživljati tega, kar sama opisuješ. Nasilje se velikokrat stopnjuje, zato ga je potrebno čimprej zaustaviti.

Večkrat navajaš besedno zvezo "nisem sposobna", poskusi jo preoblikovati, tako, da odstraniš prvi dve črki (ni). Iz tvojega zapisa lahko razberem, da si nadvse uspešna dijakinja, čuteča in nežna. Dovoli si občutiti vsa čustva, ki privrejo na dan. Misli imajo neverjetno moč. Velikokrat je prav um tisti, ki noče spremembe, saj ne ve kaj ga čaka na drugi strani. Na prvi pogled je lažje zdržati v nekem poznanem okolju, ker to predstavlja varnost, vendar le navidezno. V primeru, ko gre za nasilje, je sprememba edina možnost, da lahko zaščitimo sami sebe.

Na tem mestu se tudi sama pridružujem mnenju tvoje psihologinje - da ima prevelik vpliv in 3 leta je dejansko skoraj celotno srednješolsko obdobje. Vprašaj se - čemu vztrajam v opisanem (nelagodnem) položaju? Kaj mi pravzaprav prinaša trenutna situacija? Morda si poskusi zapisati vsa čustva in misli, ki se ti porajajo, ko ti je težko. Menim, da bi bilo dobro, da se z vašo psihologinjo skupaj dogovorita kako in na kakšen način bi to sporočili staršem in morebiti pripravita varnostni načrt - kako postopati ob določenih odzivih. Prepričana sem v to, da ti bodo zagotovili varno okolje, kjer se boš lahko izrazila, predvsem pa je najprej NUJNO, da se preprečijo vse oblike nasilja, ki ti škodujejo.

Verjamem vate in v to, da boš zbrala pogum in o tem odkrito spregovorila tudi s svojimi starši. V kolikor bi se nasilje po pogovoru nadaljevalo, imaš vse možnosti za namestitev v kriznem centru ali v varni hiši, kjer nudijo zatočišče, ko se mladi znajdejo v krizni situaciji ali stiski. V Kriznem centru Ljubljana je na voljo tudi brezplačna modra številka Peter Klepec (080 1552), na katero lahko pokličejo otroci in mladostniki, ki doživljajo nasilje. Prav tako lahko kadarkoli (24 ur na dan) pokličeš SOS TELEFON (080 11 55), ki je namenjen vsem, ki potrebujejo pomoč, podporo, informacije o katerikoli vrsti in obliki nasilja, oblikah pomoči, vaših pravicah in dolžnostih institucij.

Prosim pomni, da nihče ne sme početi s tabo ničesar, kar te žali, straši ali boli. Prav je, da te vsakdo spoštuje, obravnava enakovredno. Nasilje je izbira povzročitelja, za kar nikakor nisi kriva ti. Zaslužiš si boljše življenjske pogoje.

Želim ti obilo poguma in vse dobro iz ❤.

Tina Rezar, mag. prof. ped. in nem., mag. zak. in druž. študij