Skoči do osrednje vsebine

Vprašanje:

Šola, zafrkavanje, izpis...

Tema: Nasilje, Odnosi s prijatelji in vrstniki, Stres in anksioznost

  • Gr

    GreenDayEnjoyer

    GreenDayEnjoyer

    Objavljeno: 03 dec. 2023 23:36

    Hodim na srednjo šolo in sicer 2 letni program. Prej sem hodil na oblikovno ampak ker nisem zdrzal v dijaskem domu in nisem imel svojega mira in nikoli nisem bil sam sem bil v psihicni stiski. Z starsi smo naredili odlocitev da se prepisem na 2 letni program blizje domu in potem ko dopolnim 18 let in ko se zbere denar grem v LJ na akademijo umetnosti kjer bom po solanju lazje pridobil sluzbo ki jo zelim. V trenutni srednji soli pa so se pojavile nove tezave in sicer konstantno zafrkavanje in nadlegovanje dijakov vseh letnikov. Ker se oblacim dugace kot oni in ker imam drugacen stil se spravljajo name od zacetka leta in niso prenehali niti za en dan. Na zacetku septembra sem nosil eyeliner in sem ga tudi nehal nositi v upanju da bi nehali ampak se zdaj ne nehajo. Dobil sem tudi groznje umora. V soli mi skoraj vsi predmeti grejo dobro v razredu nimam tezav ampak takoj ko stopim izven razreda pa tudi ce samo na hodnik cutim tremo anksioznost vcasih celo strah. Nenehno me zafrkavajo najpogosteje pa lajajo (v smislu kot dejansko zivalkso lajanje) veckrat sem sel k svetovalni delavki ampak tudi to nic ne pomaga sla je do vsakega posameznika in se pogovorila z njim ampak se vedno se ne neha. Na socialni platformi TikTok sem objavil sliko sebe in izgleda da je nekdo iz sole nasel in poslal naprej naslednji dan pa sem imel 20+ komentarjev ki so vecinoma bili "ubi se", "sramota celotne sole" itd. (Tudi to je bilo posredovano svetovalni ampak se vedno ne nehajo). Z tezavo pridem v solo in zopet razmisljam o izpisu kar mi nebi onemogocilo vpis v umetnisko akademijo edino kar bi bilo je da bi bil 2 leti doma. Na vsake toliko pogledam tudi za kaksno sluzbo ampak doma se ne strinjajo. Prijateljev pa v soli tudi nimam. Imam hude psihicne tezave ki vkljucujejo tudi samoposkodbe in agresijo. Pocutim se izmuceno in na dnu vsega. 

  • Uredništvo

    Urška Žerak

    Objavljeno: 05 dec. 2023 08:48

    Odgovor svetovalke:

    Pozdravljen,

    hvala, da si se oglasil. Zelo pogumno je, da si se odločil o svoji stiski spregovoriti. Opisuješ doživljanje različnih vrst nasilja s strani vrstnikov, ki se je stopnjevalo tudi do groženj. Zelo mi je žal, da se ti je to zgodilo. Povsem razumljivo je, da je vsakodnevno doživljanje nasilja zate zelo obremenjujoče in negativno vpliva nate in na tvoje zdravje. Pomembno je, da se zavedaš, da to, kar se ti dogaja, nima nikakršne zveze s tem, kdo si in kakšen si. Razlogi zakaj se mladostniki skupinsko spravijo na nekoga, so pogosto povsem naključni. Žal se dostikrat zgodi, da se ostali v želji po priljubljenosti pridružijo sošolcem, ki so nesramni in potem se zdi, kot da nasilje vsi odobravajo. Za tistega, ki nasilje doživlja, je to grozno, ker pridobi izkušnjo, da je sam in da je z njim nekaj narobe. Vendar temu ni tako, saj je skupina tista, ki deluje nefunkcionalno.

    Opisuješ, da si težavo že zaupal svetovalni delavki, ki se je s sošolci o tem pogovorila, vendar se situacija ni spremenila oz. izboljšala. Bi mi lahko zaupal morda, kako so se na šoli odzvali, ko so izvedeli, da se dogaja nasilje? Ali se je v reševanje vključil tudi razrednik in v kolikšni meri so s situacijo seznanjeni učitelji, ki te poučujejo. Predstavljam si, da se počutiš precej nemočno, saj težave ne moreš rešiti brez sodelovanja šole. Vsekakor je pomembno, da se zavedaš, da je nasilje, ki ga doživljaš posledica problematične dinamike vrstniških odnosov na tvoji šoli in da težava ni v tebi. Ti si pomemben in vreden tak kot si in zagotovo imaš mnogo spretnosti in pozitivnih lastnosti, ki jih lahko ponudiš ljudem okoli sebe.

    Pišeš tudi, da si zaradi obremenjujoče situacije razmišljal o tem, da bi se izpisal in si poiskal službo, vendar starši niso temu naklonjeni. So tvoji starši seznanjeni z nasiljem, ki ga doživljaš v šoli? Morda bi bilo dobro, če bi svoje doživljanje zaupal tudi tvojemu prijatelju oz. bližnji osebi. Predstavljam si, da bo breme, ki ga nosiš v sebi, lažje, če ga boš z nekom delil, obenem pa ti pogovor lahko pomaga pri boljšem prepoznavanju lastnega doživljanja v zvezi s tem ter iskanju načinov spoprijemanja. Opisuješ tudi, da imaš težave s samopoškodovanjem, ki je verjetno posledica želje po zmanjšanju stiske, v kateri si se znašel. Svetujem ti, da morda razmisliš tudi o tem, da bi si poiskal strokovno pomoč. Strokovnjak ti bo lahko nudil oporo v težki situaciji, v kateri si se znašel ter ti bo pomagal predelati neprijetne občutke na bolj varen način. Seznam virov pomoči najdeš na spodnji povezavi.

    Vesela bom, če se ponovno oglasiš in napišeš še kaj več o tem, kako ti je. Vedi, da nisi sam in da sem ti na voljo, če se želiš še o čem pogovoriti.

    Želim ti veliko notranje moči in vse dobro.

    dr. Urška Žerak, mag. psihologije

  • Gr

    GreenDayEnjoyer

    GreenDayEnjoyer

    Objavljeno: 09 dec. 2023 14:54

    Pozdravljeni, se opravičujem za pozen odgovor. Na šoli so se odzvali tako da so kot omenjeno se pogovorili s temi dijaki in nato še z mojo mamo ampak zgleda da tudi to ni nič pomagalo. Seveda je bila obveščena tudi razredničarka ne samo z strani delavke ampak tudi mene in moje mame. Ja starši vedo kaj vse se dogaja na šoli tudi njim sem vse zaupal. Je pa res da k pedopsihiatrinji hodim že dobri 2 leti prej pa sem hodil k psihologinji in imam že antidepresiv ki ga jemljem eno leto. Samopoškodbe sicer niso tako pogoste ampak včasih se ne morem obvladati in enostavno nevem kako rešiti težave. Na šoli pa poleg mene se dogajajo tudi številne nezakonite stvari kot naprimer droge in prodaja drog. Mesec dni nazaj pa so se tudi stepli skoraj do smrti. Varnostnikov pa na tej šoli sploh nimajo tudi profesorjev skoraj ne vidiš med glavnim odmorom kjer se to največkrat dogaja. Smo pa prisiljeni med odmori čakati na hodniku do prihoda profesorjev ker dijakov ne zaupajo samih v učilnicah. Na nobeni šoli nisem čutil takšne stiske kot jo zdaj. Mama sicer pravi da do osemnajstega leta ne morem delati, če se izpišem iz šole tako ali tako nameravam iti na akademijo v ljubljano čez leto in pol ko bom že osemnajst. Službo sem predlagal ker bi bil način da tudi sam pomagam z plačilom akademije in vseh stroškov tam ampak starši vstrajajo pri tem 2 letnem programu katerega obiskujem zdaj, ki mi konec koncev nič nebi pomagal pri prihodu v ljubljano. Edini cilj ki ga imam v življenju je da končam akademijo in dobim diplomo za grafičnega oblikovalca in ze za to tudi zaposlim. Nameravam pa iti v ljubljano z punco s katero sva skupaj že eno leto in si skupaj poiščeva stanovanje jaz bi hodil na akademijo ona pa v službo. Vsakič ko pomislim na to šolo me zgrabi panika in anksioznost prej tega nisem omenil ampak na šoli me tudi redno fotografirajo in snemajo ko enostavno čakam na pouk in se brigam zase. 

  • Uredništvo

    Urška Žerak

    Objavljeno: 12 dec. 2023 10:08

    Odgovor svetovalke:

    Pozdravljen

    hvala, da si se ponovno oglasil in mi podrobneje opisal svoje težave. Glede na opis dogajanja na tvoji šoli je razumljivo, da se v šoli počutiš tesnobno in nemočno. Zelo mi je žal, da se ti to dogaja. Svetujem ti, da staršem ponovno opišeš situacije, s katerimi se vsakodnevno soočaš v šoli in zaradi katerih se občasno zatečeš k samopoškodovanju. Povej jim, kako se počutiš v teh situacijah in jih prosi, da skupaj najdete rešitev glede tvojega šolanja. Morda se ponovno obrneš na šolsko svetovalno delavko in jo prosiš za pomoč. Svetujem ti tudi, da preden začneš pogovor, v mislih povadiš in premisliš, kaj boš staršem povedal. Držim pesti, da bo pogovor uspešen in da boste skupaj našli ustrezno rešitev. 

    V trenutkih, ko se počutiš preobremenjeno, si lahko pri zmanjševanju želje po samopoškodovanju pomagaš na različne načine: namesto rezanja lahko stiskaš žogico; napenjaš in spuščaš elastike, ki jih imaš okoli roke, ali tolčeš v blazine; lahko izdelaš »varno škatlo« v katero shraniš fotografije in predmete, ki ti prikličejo lepe spomine; lahko poskusiš svoja čustva izraziti s pisanjem, risanjem ali fotografiranjem. Več predlogov najdeš na spodnji povezavi.  

    Zagotovo pa ti pri spoprijemanju s trenutno situacijo lahko pomaga tudi pedopsihiatrinja, ki jo obiskuješ. Verjamem, da ti bo znala prisluhniti, ti dati kak nasvet in te morda tudi usmeriti naprej po pomoč. 

    Če imaš kakšno vprašanje ali mi želiš še kaj zaupati, sem ti vedno na voljo, da mi ponovno pišeš. 

    Želim ti veliko poguma in vse dobro. 

    dr. Urška Žerak, mag. psihologije

  • Anonimno

    Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.

  • Brezplačno

    Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.

  • Strokovno

    V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.

Obrazec, kjer lahko zastaviš vprašanje

Vpiši vzdevek. Uporabiš lahko: črke slovenske abecede, številke, presledek, - in _

Izberi spol. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Vpiši svojo starost. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Ne najdeš odgovora?

Zastavi vprašanje