Šola v naravi

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

opisuješ, da je zate šola v naravi zelo velika skrb, saj doživljaš domotožje, poleg tega pa te skrbi, da bi te vrstniki zbadali. Verjamem, da je to huda stiska, sploh ko so sošolci do tebe žaljivi tudi v šoli. Upam, da bova lahko skupaj našli način, kako stisko premagati ali jo vsaj omiliti.

Razumljivo je, da je odhod od doma, tudi za krajši čas, lahko stresen dogodek, sploh če ste si z družino blizu. Žal so nekatere stvari v šolskem programu take, da ne ustrezajo vsem učencem, vendar jih je treba opraviti. Ali obstaja kakšna stvar v šoli v naravi, ki ti je prijetna in se je lahko veseliš? Je to kakšen dogodek, obisk kakšne znamenitosti? Na šolo v naravi lahko pogledava z druge perspektive: tam se boš nečesa naučila, prispevalo bo k tvoji samostojnosti in ko je bo konec (ne skrbi, zagotovo bo kmalu minila), se boš počutila močnejše, saj si zmogla premagati veliko breme. Verjamem pa, da je težko neprijetno situacijo spremeniti v prijetno. Ker je šola v naravi neizogibna, skušaj čim manj misliti na to, še manj pa premlevati situacije, ki se lahko zgodijo. Razmišljanje bo le povzročilo, da boš bolj tesnobna in bo strah večji.

Napisala si, da imaš prijateljice, s katerimi boš najverjetneje skupaj v sobi. Prijatelji so tisti, na katere se lahko zanesemo in se imamo v njihovi družbi lepo. Kaj počnete s prijateljicami skupaj? Morda bi si lahko naredile večere prijetne na način, da si privoščite kakšen priboljšek, druga drugo naličite ali si naredite kakšno frizuro, si pripovedujete zanimive zgodbe … Predstavljaj si, da nisi v šoli v naravi, ampak doma pri kateri od njih in čas ti bo hitreje minil. Nič hudega, če smrčiš. To počnejo skoraj vsi ljudje in ni stvar, ki bi se jo dalo nadzorovati, zato se ti ni treba tega sramovati. Prepričana sem, da ima zagotovo še kdo drug enako skrb. Prav tako pa je veliko lažje biti v sobi s prijateljicami, saj te sprejemajo in si z njimi bolj sproščena.

Sedaj pa bi se rada dotaknila še odnosa, ki ga imajo do tebe sošolci. Žaljenje je psihično nasilje, ki se ti nikakor ne bi smelo dogajati. Ker se ti to pogosto dogaja, je treba čim prej poiskati pomoč. Predlagam ti, da se obrneš na odraslo osebo, ki ji zaupaš: lahko je to tvoj razrednik/čarka, učitelj/ica predmeta ali šolska svetovalna služba. Pomembno je, da jim opišeš, kaj se ti dogaja, da skupaj najdete rešitev. Ali lahko najdeš oporo v svojih prijateljicah? Kaj se zgodi, če se katera od njih postavi na tvojo stran? Rada bi ti povedala tudi, da za žaljenje nikakor nisi kriva sama. Kriv je samo tisti, ki to počne, in to pove več o njem/njej kot o tebi.

Verjamem, da se zmoreš soočiti s šolo v naravi. Vedno si dobrodošla, da spet pišeš. Vesela bom, če se mi ponovno oglasiš, vsaj toliko, da sporočiš, kako ti gre.

Držim pesti in ti pošiljam topel objem,

Jasna Verčko, mag. psihologije