Sola

Odgovor svetovalke:

Živjo!

V šolski svetovalni službi lahko delujejo različni strokovni profili, med drugim tudi pedagogi in psihologi. Oba profila v sklopu šolskega svetovalnega dela opravljata enake naloge, in sicer nudita podporo učencem, staršem in učiteljem ter sodelujeta pri reševanju učnih, vedenjskih, čustvenih in socialnih težav učencev. Razlike med njima izhajajo predvsem iz področij izobraževanja in strokovnih poudarkov med študijem.

Pedagogi se med študijem praviloma bolj usmerjajo v področja vzgoje, izobraževanja, didaktike, učnih metod, organizacije pouka, dela z razredom ter svetovalnega dela v šolskem prostoru. Več poudarka je namenjenega razumevanju učnega procesa, vzgojnega delovanja šole ter oblikovanju spodbudnega učnega okolja. Psihologi pa se med študijem bolj poglobljeno ukvarjajo s psihološkimi procesi in človekovim delovanjem, kot so osebnost, razvoj, čustvovanje, motivacija, duševno zdravje, psihološko ocenjevanje ter različne oblike psihološke podpore. 

Torej, delo pedagoga in psihologa v šolski svetovalni službi je enako. Edina razlika, ki se lahko pojavi je ta, da lahko psiholog, poleg šolskega svetovalnega dela, opravlja tudi delo učitelja predmeta psihologije v srednji šoli. Oba profila vstopata v delovno okolje z nekoliko različnimi izobraževalnimi poudarki, vendar na njuno delo pomembno vplivajo tudi delovno okolje, potrebe šole, dodatna strokovna usposabljanja ter osebne kompetence posameznika. Zato se oba profila skozi prakso prilagajata svojemu delovnemu mestu in potrebam učencev ter šole.

Upam, da sem ti odgovorila na vprašanje.

Želim ti vse dobro!

 

 

Urška Bizjak, mag. prof. pedagogike in dipl. sociologinja

Odgovor svetovalke:

Živjo!

Pedagog in psiholog, ki sta zaposlena na delovnem mestu šolskega svetovalnega delavca, opravljata enako delo, saj morata, ne glede na profil, izvajati naloge, ki sodijo v okvir šolske svetovalne službe. Torej oba sodelujeta z učenci, starši in učitelji, opravljata administrativne naloge, sodelujeta pri načrtovanju dela šole, pri pripravi letnega delovnega načrta šole in podobno. Enako velja za profile socialnega delavca in socialnega pedagoga.

Na vprašanje, kdo je bolj usposobljen, težko podam enoznačen odgovor. Oba profila sta ustrezno usposobljena za delo v šolski svetovalni službi. Veliko pa je odvisno od posameznika samega in njegovih dodatnih izobraževanj, izkušenj, osebnih kompetenc, interesa za delo in pripravljenosti na stalno strokovno izpopolnjevanje. Zato usposobljenost ni odvisna le od formalne izobrazbe, ampak tudi od tega, koliko posameznik vlaga v svoje strokovno izpopolnjevanje.

Kar se tiče vprašanja, zakaj imajo nekatere šole zaposlena dva pedagoga ali dva psihologa in ne kombinacije različnih profilov, je razlogov lahko več. Šole se pogosto odločajo glede na svoje trenutne potrebe, razpoložljiv kader in prijave na razpis. Če ima šola na primer več učencev z učnimi ali vzgojnimi težavami, se lahko odločijo za pedagoga, medtem ko bi ob večji potrebi po podpori na področju duševnega zdravja morda dali prednost psihologu. Torej lahko gre za to, da se odločajo na podlagi aktualnih potreb, lahko pa gre tudi preprosto za to, kateri kandidat je bil v določenem trenutku na voljo ali je najbolj ustrezal razpisnim pogojem.

Kompetence med profili, ki lahko opravljajo delo šolskega svetovalnega delavca, se pogosto prepletajo in medsebojno dopolnjujejo. Zagotovo je prednost, če je na isti šoli zaposlenih več različnih strokovnih profilov, saj lahko vsak prispeva svoja specifična znanja in poglede ter se med seboj strokovno dopolnjujejo. Če pa je na šoli zaposlen le en profil, to še ne pomeni, da svetovalni delavec ne more kakovostno pokrivati različnih področij dela. Strokovni delavci se namreč tudi po zaključku študija dodatno izobražujejo, pridobivajo nova znanja ter se strokovno izpopolnjujejo glede na potrebe šole, učencev in aktualne izzive v praksi.

Želim ti vse dobro!

Urška Bizjak, mag. prof. pedagogike in dipl. sociologinja