Vprašanje:
Šola
Tema: Čustva, Samomor
-
sa
sanči
sanči
Objavljeno: 15 jan. 2025 18:41
Pred približno 1mesecem sem bila hospitalizirana na oddelku za mladostniško pedopsihjatrijo, zaradi poskusa samomora. Od takrat naprej nemorem več normalno hodit v šolo ali kar koli normalno delati. Motijo me ljudje, moti me hrup, gužva. Vsaki dan grem z muko v šolo in tudi vsako jutro bruham kar menim da je povezano z šolo.Tam se tudi kdaj zjočem ker enostavno nemorem več funkcionirati. Nevem več kaj naj naredim zdaj že 3dni nisem v šoli in je moje počutje malo boljše. Kaj je sploh z mano narobe?
-
Uredništvo
Dora Mališ
Objavljeno: 18 jan. 2025 13:45
Odgovor svetovalke:
Pozdravljena!
V vprašanju si izpostavila, da si bila hospitalizirana zaradi poskusa samomora, sedaj pa imaš težave z vračanjem v vsakdanje življenje, predvsem pa v povezavi z obiskovanjem šole. Praviš, da te moti hrup, ljudje, prav tako pa pred odhodom v šolo bruhaš. Nekaj dni nisi šla v šolo in je bilo tvoje počutje nekoliko boljše. Zanima te, kaj se s tabo dogaja.
Doživljanje, ki si ga opisala, je precej značilno po prihodu domov po hospitalizaciji. Dejstvo je, da si doživela težek dogodek, zatem pa si bila nekaj časa v okolju, ki je precej drugačno kot domače. Kljub temu, da bolnišnično okolje ni tako prijetno, ima zelo jasno strukturo, lahko si prejemala pomoč in podporo s strani zaposlenih, prav tako pa te nisi rabila imeti strahu pred obsojanjem. Zanima me, kakšna je bila tvoja izkušnja hospitalizacije? Prihod domov je vnesel veliko spremembo, pričakovalo se je, da se vrneš v svoje staro življenje in vsakdan, ki vključuje obiskovanje šole in srečevanje z ljudmi, s katerimi si morda imela težave v medosebnih odnosih. Zato je popolnoma normalno, da je zate to obdobje velikih sprememb, zaradi katerih čutiš občutke tesnobnosti. Opisovala si nekaj telesnih občutkov in motečnost zunanjih dražljajev, zanima me še, če bi lahko pomislila, kakšna čustva si pri tem doživljala? Katere misli so ti šle skozi glavo? Ali te morda skrbi, kaj si bodo mislili tvoji vrstniki oziroma učitelji o tebi, ali sploh vedo, zakaj te nekaj časa ni bilo v šoli? Te skrbi, kako boš nadoknadila zamujeno snov, ali morda kaj tretjega?
V svojem vprašanju si izrazila precejšnjo stisko, glede na to, da si pa že v preteklosti prejemala pomoč s strani strokovnjakov na področju duševnega zdravja, me zanima, ali je temu še vedno tako? Zanima me torej, ali tudi po tem, ko si se vrnila domov, obiskuješ ambulantno kakšnega psihologa oziroma psihiatra, ali pa kje drugače prejemaš psihoterapevtsko pomoč ali svetovanje? Prav tako bi me zanimalo, kako redno imaš srečanja? Vsekakor se mi zdi pozitivno, da si se na pomoč obrnila na To sem jaz, vendar bi mogoče potrebovala tudi kakšen pogovor v živo, ki bi ti pomagal soočati se s temi občutki.
Upam, da ti je moje sporočilo dalo nekaj pomoči pri razmisleku o tvojem doživljanju, v kolikor si želiš, lahko skupaj še naprej raziskujeva tvoje občutke ali pa ti predlagam tudi še nekaj virov pomoči, v kolikor jih potrebuješ.
Lep pozdrav
Dora Mališ, dipl. psih. (un)
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.