Šola!

Pozdrav, odločila sem se da vam pišem, saj je gre vse skupaj predaleč in ne morem več tako nadaljevati s svojim življenjem....sem drugi letnik gimnazije in odkar sem začela hoditi na gimnazijo nimam nobene motivacije za učenje več, bolje rečeno niti ne vem ali jo imam ali ne je le to da prokrastiniram do te mere, da tudi ko odstranim vse moteče dejavnike in nimam za delat res prav nič drugega kot da bi se učila sedim pred zvezki in ne začnem temveč vsak dan le čakam da dan mine, da lahko grem spat pa čeprav grem vsak dan spat tesnobna in se zbudim še bolj tesnobna (zjutraj takoj ko vstanem se zelo velikokrat zjokam ker me je tako strah kako bom šla čez ta dan saj se nisem prejšnji dan nič učila in sem v zaostanku...). Vsak dan sem tudi odločena da bo danes drugače vendar ni in tega sem po letu in pol sita. V osnovni šoli teh težav nisem imela in zdi se mi grozno da sem se tako trudila priti na gimnazijo če se zdaj sploh ne trudim, pa res ni to da se nočem.....še vseeno se....moje ocene so povprečene, večinoma 3 in 4 včasih pa tudi 5 ali 2....imam pa sedaj eno negativno in tega se bojim saj sem lansko leto s tem imela zelo slabo izkušnjo(lansko leto sem prav tako dobila le 1 ngativno ki pa je nisem takoj popravila in takrat sem res želela obupati nad šolo). Tudi lansko leto sem uspeh imela prav dober torej....še vedno se naučim vendar sem ves čas živčna in ves čas me je strah in ne morem več uživati v ničemer ker imam ves čas v glavi da se moram učiti vendar je tako veliko stvari in ne vem kako začeti poleg tega mi matematika in fizika povzročata res velike probleme in me zelo demotivirata. Poskusila sem že  z rutino vendar tudi tako postanem le živčna in res ne vem več kaj naj naredim ker imam trenutno pred sabo veliko testov in ne vem kako naj se organiziram ker kar koli naredim me začne skrbeti da mi ne bo uspelo tudi če se zdaj začnem učiti ker mi je ostalo samo še nekaj dni pred testom. Prav tako ne vem kako naj se učim več predmetov na dan, saj kar naenkrat zmanjka časa.

Se opravičujem če je pismo predolgo in nerazumljivo samo res ne razumem več zakaj tako zelo prokrastiniram in si s tem otežujem življenje in bojim se da bom prišla do trenutka ko ne bom mogla več nadkonadit.

Hvala za vaš odgovor.