šola

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena,

Najprej ti želim povedati, da sem zelo vesela, da si se odločila z mano deliti svojo izkušnjo. Pogosto nam je vsem najtežje narediti ravno ta prvi korak in nekoga prositi za pomoč in usmeritev. Ponosna sem, da si se odločila narediti ta prvi korak!

V svojem zapisu izpostaviš kar nekaj različnih stvari, vse pa so na nek način povezane z motivacijo.

Najprej ti želim zagotoviti, da je nihanje v motivaciji povsem normalna stvar. Prav nihče ni ves čas 100% motiviran. Pomembno pa je, da kadar smo nemotivirani dalj časa poskušamo najti vzroke za našo nižjo motivacijo, seveda pa tudi kakšen način kako se ponovno motivirati.

Glede na tvoj zapis si vzrok nekako omenila že sama - zapisala si, da te je strah, da ti ne bo uspelo in da te skrbi, da ti tudi, če se potrudiš še vedno ne bo uspelo.

Strah pred neuspehom pogosto deluje, kot nekakšna blokada. Ker se bojimo, da nam ne bo uspelo raje sploh ne začnemo. Praviš, da si pogosto narediš načrt za učenje, vendar se ga potem ne držiš. S strahom pred neuspehom se soočamo vsi, vsak se kdaj vpraša “kaj če mi ne uspe”. Vse prevečkrat najprej pomislimo na najslabši možen scenarij (ne bom sprejeta na faks, dobila bom slabo oceno…), kar nas spravi v to “blokirano stanje”, zaradi katerega se ne lotimo zadane naloge. Premalokrat pa se vprašamo “kaj pa če mi uspe” - prav zato bi ti predlagala naslednjo vajo.

Predstavljaj si sebe v situaciji ko se želiš učiti, vendar te je strah stvari, ki si mi jih opisala. Na list papirja, v beležko na telefonu ali v dnevnik si odgovori na naslednje vprašanje:

Kaj pa če mi uspe?

Poskusi biti kar se da kreativna v svojem odgovoru - ne napiši samo “dobila bom dobro oceno”, pomisli na svoja čustva, ali boš ponosna nase, ali si boš potem za “nagrado” privoščila epizodo najljubše serije, boš o svojem uspehu povedala kakšni prijateljici ali sošolki…

Na ta način si boš lažje vizualizirala tudi tisti bolj pozitivni “kaj če”, kar ti lahko pomaga osmisliti, da je popolnoma verjeten in mogoč tudi pozitiven izid.

Zdi se mi, da se ti je mogoče težko motivirati tudi zato, ker imaš zase postavljene precej visoke standarde, večkrat omeniš študij medicine, ki zahteva precej visoke ocene.

Zdiš se tudi zelo osredotočena na tvoj končni cilj - študij medicine. Če imaš ves čas v mislih le ta končni cilj, se ti lahko zdi kot da plezaš na eno ogromno goro, ki ji sploh ni videti konca. V tem primeru je dobro, da si postaviš manjše, bolj dosegljive vmesne cilje… predstavljaj si jih kot nekakšne “klopce” na poti do vrha. Mogoče ti bo lažje najti motivacijo, če se na mesto na “priti na vrh gore” fokusiraš na “želim priti samo do naslednje klopce”. To ne pomeni, da rabiš opustiti svoj študijski cilj, samo razdeliti ga moraš na malo manjše kose. Primeri takih vmesnih ciljev so: učila se bom 45 minut skupaj, pred naslednjim testom si bom naredila zapiske, pri Biologiji želim izboljšati svojo ustno oceno… Na ta način se fokusiraš na stvari, ki so “bližje” in tvoja pot proti končnemu cilju postane bolj obvladljiva.

Osredotočanje na pozitiven izid in razdelitev cilja na manjše dele sta dve stvari, ki ti lahko pomagata osmisliti razloge za pomanjkanje motivacije. Želim pa ti dati tudi par praktičnih nasvetov, s katerimi si lahko učenje narediš lažje in bolj zabavno vsak dan.

1.  Kickstart

Ko ti je težko začeti ali ko se znajdeš v situaciji ko raje gledaš v prazno steno, kot da se učiš, zelo pomaga enostavno odštevanje. 3, 2, 1, zdaj… to si lahko rečeš v glavi ali na glas in potem samo začneš. Odštevanje pogosto deluje, kot nekakšen reset gumb za naše možgane in nam mentalno pomaga začeti novo nalogo.

2.  Odklopi se

Vem, da je težko… ampak poskusi med učenjem odstraniti distrakcije, kot je telefon ali glasba z besedilom.

3.  Najdi svoj stil

Čisto mogoče je, da si za učenje manj motivirana zato, ker še nisi našla stila učenja, ki ti je všeč. Učiš se lahko na 100 različnih načinov, ni nujno, da samo bereš zapiske in snov iz učbenika. Poskusiš lahko katerega od naslednjih načinov:

•  Zapiski (izpisovanje po alinejah, misleni vzorci, ključne besede)

•  Plonk listek - na en A4 list papirja si naredi plonk listek, ki bi ga lahko vzela na test, nanj poskusi napisati vse informacije, ki misliš, da ti bodo prišle najbolj prav… boš videla kako dobro ta metoda aktivira možgane in koliko si zapomniš ko si delaš “plonkič”… ali je to sploh še kul beseda pri najstnikih?

•  Uči se naglas, razlagaj snov, kot da jo poskušaš predati nekomu drugemu… mogoče se ti bo v začetku zdelo malo čudno govoriti v prazen prostor, lahko si za “občinstvo” pred sebe postaviš kakšen predmet.

•  Kartice - na listke ali kartice si napiši na eno stran vprašanje in na drugo odgovor… iz kupčka izberi kartico in poskusi odgovoriti na vprašanje

4.  Pomodoro metoda

Mogoče si že slišala za to metodo, katere bistvo je, da se učiš v enakomernih intervalih z vmesnimi premori. Na primer 45 minut učenja, ki jim sledi 5 minut odmora. Po 3 intervalih sledi daljši odmor… ta sistem verjetno poznaš iz šole, lahko pa ga uporabiš tudi doma. Časovni interval si najlažje nastaviš na telefonu ali računalniku. Interval pa ne rabi nujno biti dolg 45 minut. V začetku si za lažjo motivacijo lahko interval nastaviš za 25 ali 30 minut s 5 minutami odmora, daljši premor (30 minut) pa si vzameš že po 2 intervalih. Še vedno se boš po 2 uspešnih ponovitvah učila že celo uro! Čas učenja lahko potem postopoma podaljšaš.

5.  Study spaces in study with me videi na YouTubu

Tole je eden izmed mojih ljubših načinov, ki učenje pomaga narediti bolj zabavno in ki pomaga, da se med učenjem ne počutiš tako samega.

Na YouTubu obstaja ogromno “study with me” videov, kjer se ustvarjalec “uči s tabo”. Videi imajo pogosto vključen pomodoro timer, tako, da imaš čas tudi za odmor. Učenje ob takih videih ti lahko da občutek, da se ne učiš sama. Zelo priporočam kanal Merve.

V svojem zapisu omeniš tudi, da doma ne uspete vzpostaviti mirnega dialoga glede tvojega pomanjkanja motivacije. Če se s starši ali skrbniki težko pogovoriš, jim mogoče svoje občutke lahko zapišeš in jih tako prosiš tudi za odgovor ali pa jih v naslednjem pogovoru prosiš, če lahko res poskusijo odreagirati mirno, ker ti je ta pogovor poemben. Zapomni pa si tudi, da ti je za pomoč in podporo na voljo veliko ljudi, o motivaciji se lahko pogovoriš tudi s profesorji, razrednikom ali šolskim psihologom/ svetovalnim delavcem. Seveda pa smo ti vedno na voljo tudi v tosemjaz svetovalnici!

Zadnja stvar o kateri si pisala je občutek, da svet okrog tebe ni realen in da se počutiš ujeto v svoji glavi. Pri takih občutkih lahko poskusiš vaje preusmerjanja misli, o katerih si več lahko prebereš v tem prispevku: https://www.tosemjaz.net/razisci/custva-in-psihicne-stiske/tehnike-preusmerjanja-misli/

Upam, da ti odgovori pomagajo na tvoji poti, če pa bi potrebovala še kakšen dodaten nasvet pa mi vedno lahko odgovoriš na to sporočilo.

Pošiljam ti en velik koš zagona in pozitivne energije,

Klara Wilfan, mag. Psihologije