Skoči do osrednje vsebine

Vprašanje:

Smrt človeka, ki mi je bil zelo blizu

Tema: Žalost in depresija

  • Ti

    Tija

    Tija

    Objavljeno: 23 jan. 2023 22:26

    Že kar nekaj let treniram gimnastiko kakšno leto nazaj, pa smo dobili novega trenerja iz Romunije. Zelo hitro sva se ujela vedno ko sem bila žalostna me je on polsušal spodbujal... bil mi je kot drugi oče. Ampak po tem smo priblizno 2 tedna nazaj izvedeli, da si je vzel življenje s tem da se je obesil. Sprva nisem verjla da bi bil on lahko zmožen storiti nekaj takšnega. Vedno je bil pozitivni človek in nasmejan mene ni maral videti jokati al še huje obupati nad gimnastiko nato pa se je on odločil storiti to. Na sebi čutin krivdo, saj nisem vedela niti posumila, da se je tako sploh počutil in da je bil zelo bolan. Res nevem kaj naj storim, da prebolim smrt človeka, na katereka sem se res navezala ker sem ga videla 6krat na teden sedaj pa ga kar naenkrat ni več.

  • iz

    izguba

    izguba

    Objavljeno: 24 jan. 2023 15:57

    Hej 

    Pred nekaj leti sem izgubila mojo babico. To je bila zame zelo travmatična izkušnja, saj sem jo jaz našla mrtvo. O tem sem se enkart pogovorila s prijateljico, ki je imela podobno izkušnjo, in postalo mi je malo lažje. Želim si da bi se takrat pogovorila z neko osebo in se ji zaupala. Priporočala bi ti, da se pogovoriš z nekom in poveš kaj čutiš. Lahko se pogovoriš s kakšno soigralko, prijateljico, starši, verjetno imate tudi v šoli psihologinjo ki bi te bila pripravljena poslušati. Je čisto normalno da si žalosstna in s tem ni nič narobe, le ne zadržuj tega v sebi.

    Upam da sem ti pomagala

  • Uredništvo

    Nuša Konec Juričič

    Objavljeno: 26 jan. 2023 09:06

    Odgovor svetovalke:

    Draga Tija,  

    hvala za tvoje pismo. Izrekam ti iskreno sožalje ob izgubi trenerja. Razumem tvojo žalost in vprašanja, ki si jih ob tem dogodku zastavljaš.

    Smrt bližnje ali nam drage osebe je eden najtežjih dogodkov v življenju, s katerim pa se dejansko sooči vsak od nas, saj je smrt hkrati tudi del življenja. Nenadne in nepričakovane smrti, med temi je tudi samomor, nas prizadenejo še drugače. Dovoli mi, da te razbremenim občutkov krivde. Odločitev za samomor je vedno odločitev človeka samega; pogosto se zgodi takrat, ko se znajde v situaciji, iz katere ne vidi nobenega izhoda več ali ne prepozna nikogar, ki bi mu pri tem lahko pomagal. Mnogi zelo težko o tem spregovorijo, skrivajo svoja čustva, želijo dati vtis, da so močni, da so vsemu kos in bližnji dejansko ne opazijo ničesar, kar bi jim dalo slutiti, da se s to osebo nekaj dogaja. Zato nas njihov samomor še toliko bolj preseneti. Tudi sama praviš, da pri trenerju nikoli ne bi pomislila, da bi lahko obupal, tudi zato, ker te ni pustil jokati in obupovati nad gimnastiko, ker te je vedno spodbujal in si ga dojemala kot drugega očeta. A vsak od nas, še tako močan in uspešen, se lahko zlomi, razlogi za to pa so lahko zelo različni.

    Ob smrti nam dragih ljudi žalujemo zelo različno, vsak na svoj način in različno dolgo, tukaj ni pravila. Iz lastnih izkušenj in izkušenj tistih, s katerimi se srečujem ob podobnih situacijah, pa lahko rečem, da se s časom močna čustva omilijo in smrt človeka končno sprejmemo kot realnost. V pomoč pri prebolevanju trenerjeve smrti so ti lahko spomini nanj kot sogovornika, ki te je znal poslušati, na znanje, ki ti ga je predal, na življenjske napotke, ki ti jih je posredoval. Če mogoče pišeš dnevnik, mu zaupaj svoje občutke in napiši neoddano pismo trenerju. O izgubi se verjetno lahko pogovarjaš tudi s sošolkami ali prijateljicami z gimnastike, med sabo si lahko podelite čustva in spomine. Želim tudi, da veš, da so jok, jeza, obup, ... normalna čustva, ki jih ni treba zanikati; če so prehuda in dolgo trajajo, se je o njih dobro pogovoriti z nekom, ki ti je blizu; v pomoč ti je lahko tudi naš priročnik Kaj lahko storim, da mi bo lažje. In še enkrat: ničesar si ne moreš in ne smeš očitati ob smrti tvojega trenerja; ohrani nanj lepe spomine, ki ti bodo v podporo in pomoč na tvoji športni in življenjski poti.  

    Vse dobro ti želim in te prijazno pozdravljam, po potrebi pa nam še piši.   

    prim. Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka javnega zdravja

  • Anonimno

    Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.

  • Brezplačno

    Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.

  • Strokovno

    V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.

Obrazec, kjer lahko zastaviš vprašanje

Vpiši vzdevek. Uporabiš lahko: črke slovenske abecede, številke, presledek, - in _

Izberi spol. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Vpiši svojo starost. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Ne najdeš odgovora?

Zastavi vprašanje