Slabost zaradi študija

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

pišeš, ker se soočaš z občutki slabosti, ki so povezani z odporom do študija in do študentskega doma, nisi pa prepričana, ali so ti občutki posledica stresa. Vsekakor so te reakcije zelo pomembne in ključno je, da jih ozavestiš in jih skušaš razumeti. Vedeti moraš tudi, da takšno doživljanje ni nič nenavadnega in da se to dogaja različnim ljudem v različnih okoliščinah.

Popolnoma normalno je, da ti študij lahko povzroča veliko stresa, ki se med pripravami na izpite navadno še poveča. Študenti zato pogosto doživljate fizične simptome, povezane s stresom pred izpiti, kot so tesnoba, motnje spanja in občutek slabosti. Čeprav praviš, da se ti ne zdi, da bi bila pod stresom, je čisto mogoče, da gre za nezavedne občutke. Ti nezavedni občutki stresa in tesnobe se namreč lahko izražajo na telesni ravni—v tvojem primeru torej kot slabost. Mogoče je tudi, da gre za naučeno reakcijo, torej da ti študij in študentski dom povzročata tesnobo zaradi nekih negativnih asociacij, ki so se ustvarile skozi ponavljajoča se vedenja. V takšnem primeru lahko izogibanje tem situacijam (študiju in študentskemu domu) začasno zmanjša tesnobo, kot se v tvojem primeru zgodi, takoj ko si doma. Moraš pa vedeti, da izogibanje na dolgi rok teh občutkov ne bo zmanjšalo, ampak jih bo samo okrepilo, ko se boš ponovna srečala s temi okoliščinami.

Verjamem, da je situacija nadvse neprijetna, zato predlagam, da poskušaš raziskati, ali obstajajo kakšni notranji ali zunanji dejavniki, ki bi lahko vplivali na te občutke. Če se je to prvič pojavilo v izpitnem obdobju, je velika verjetnost, da so občutki prav posledica stresa in tesnobe, povezane z izpiti. Če pa si se že kdaj prej znašla v takšni situaciji, pa pomisli, ali so se takrat zgodile kakšne temeljne spremembe, ali so se pojavljali kakšni ponavljajoči se vzorci razmišljanja, prepričanja… Pomembno je, da skušaš ozavestiti, kateri dejavniki spremljajo tvoje občutke, da lahko ugotoviš, kaj jih povzroča. 

Za začetek ti predlagam, da se nehaš izogibati faksu in študentskemu domu in sprejmeš občutke stresa in tesnobe ter se z njimi poskušaš soočiti. Pri tem ti svetujem, da si pomagaš z nekaterimi sprostitvenimi tehnikami. Učenje tehnik globokega dihanja, progresivne mišične sprostitve ali meditacije ti lahko pomaga umiriti telo in um ter zmanjšati občutke tesnobe.

V vsakem primeru pa je pomembno razumeti, da so telesni simptomi, kot je slabost, lahko zapleteni in jih je treba obravnavati celostno. Zato predlagam, da če se situacija ne umiri, obiščeš strokovnjaka, ki ti lahko pomaga razumeti tvoje občutke in najti načine za obvladovanje stresa in čustvenih izzivov. Ob pomoči lahko odkriješ globlje vzroke za svoje težave in razviješ strategije za obvladovanje.

Upam, da se situacija izboljša in da ti bo moj odgovor pri tem v pomoč.

Lepo te pozdravljam,

Urška Ruter, dipl. psih. (un)

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

veseli me, da se aktivno ukvarjaš s problemom in raziskuješ možnosti, kako ga reševati. Pomembno je, da ne obupaš in vedno poiščeš pomoč, ko to potrebuješ. Ko boš našla način, ki ti ustreza in ti nudi zadostno oporo pri spoprijemanju, boš lahko postopoma našla pot iz trenutne situacije in ponovno pridobila nadzor nad svojim življenjem.

Zdi se mi zelo dobro, da najprej izključiš morebitne fizične vzroke za svoje težave. To ti bo omogočilo, da se osredotočiš na pravilno zdravljenje in spoprijemanje s težavami. 

Čeprav praviš, da ti tehnike sproščanja ne prinašajo želenih rezultatov, poskušaj vztrajati še malo. Včasih je potrebno več časa, da se naučimo pravilne izvedbe, ki prinese željene učinke. Doseči popolno sprostitev uma je zelo težko in je za to potrebno veliko vaje. Z rednim prakticiranjem ti bo to morda uspelo in ti pomagalo pri soočanju s stresom. 

Vsekakor pa ti svetujem, da si poiščeš tudi strokovno pomoč. Razmisli o psihoterapiji, saj se zdi, da so tvoje težave tudi čustvenega izvora. Strokovnjak ti lahko pomaga razumeti globlje vzroke za tvoje težave in razviti učinkovite strategije za obvladovanje stresa in čustvenih izzivov. 

Pomembno je tudi, da imaš socialno podporo—podporo staršev in drugih bližnjih. Čeprav morda ne morejo rešiti tvojih težav, ti lahko nudijo čustveno oporo in razumevanje, kar zagotovo potrebuješ. Ohrani odprto komunikacijo s svojimi bližnjimi in ne boj se izražati svojih čustev. 

Poskrbi za svoje zdravje tudi s pravilno prehrano, redno telesno aktivnostjo in zadostnim počitkom. Vse to so dejavniki, ki močno vplivajo tako na fizično kot tudi duševno počutje. 

Vseeno pa je mogoče dobro, da razmisliš o svojih ciljih v zvezi s študijem. Če se stanje ne bo izboljšalo, je morda smiselno, da raziščeš tudi alternativne možnosti za nadaljevanje študija. Morda bi bilo koristno poiskati pomoč kariernega svetovalca ali mentorja, ki ti lahko pomaga raziskati različne poti in možnosti. 

Upam, da se situacija izboljša in da ti bo moj odgovor pri tem v pomoč.

Lepo te pozdravljam,

Urška Ruter, dipl. psih. (un)

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena.

Res je, čakalne vrste za psihološko svetovanje so pogosto kar dolge. Seveda imaš vedno možnost samoplačniške psihoterapije, vendar ti lahko predlagam še nekaj brezplačnih opcij. Univerza v Ljubljani ima vzpostavljeno psihosocialno svetovalnico za študentke in študente, ki je namenjena vsem, ki se soočate z različnimi situacijami. Svetovalnica deluje na štirih različnih fakultetah v Ljubljani, več pa si lahko prebereš tukaj.

Na voljo je tudi Center za psihološko pomoč - Posvet, ki je brezplačna in hitro dostopna opcija (ne potrebuješ napotnice). Več si lahko prebreš tukaj.

V primeru, da si študentka Filozofske fakultete pa lahko obiščeš tudi Psihološko svetovalnico FF, ki deluje v okviru Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete. Svetovalnica študentom Filozofske fakultete nudi psihosocialno podporo v obliki individualnih srečanj, kmalu pa tudi preko uporabnih delavnic in podpornih skupin. 

Upam, da najdeš kaj, kar ti ustreza.  

Lep pozdrav,

Urška Ruter, dipl. psih. (un)