slabost

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena, draga obiskovalka spletne strani.

Zelo rada ti bom odgovorila, vendar te prosim, da mi zaupaš naslednje:

svojo starost, višino in težo, ali se je teža kaj spremenila v zadnjem letu, odkar te mučijo slabosti; katera hrana ti dobro dene; ali vsak dan odvajaš blato ter kakšno je (trdo ali mehko ali tekoče).  

Lepo te pozdravljam,

mag. Damjana Žolnir, dr.med., specialistka šolske medicine

Odgovor svetovalke:

Draga obiskovalka spletne strani, prisrčno se ti zahvaljujem za dodaten opis tvojih težav.

Res me veseli, da je tvoja teža v času, ko te muči večerna slabost, ne spreminja. Si lahko predstavljam, da ne moreš več živeti normalnega življenja, ker neprestano raziskuješ, kaj ti škoduje in kaj ne.  

Zdaj slednje veš in poznaš. Ker si želiš biti brez slabosti, boš jedla samo še hrano, ki jo tvoje telo dobro prenaša. Zmenjeno?   Drugo, kar se mi zdi pomembno, je, da se vprašaš, kako bi rada prezivela večer. Kaj bi ti bilo luštno: da se dobiš z najboljšo prijateljico in imata krasno urico v pogovoru. Morda, da greš na sprehod, kjer ti je najlepše. Da pogledaš film, ki si ga želiš ali pol ure poslušaš najljubšo glasbo. Mogoče, da si v najlepši zvezek napišeš, kaj si danes lepega doživela. Naredi si lep večer, že danes.  

Poskušaj se ne ukvarjati s tistim, kar ti ni fajn. Nocoj lahko to sprobaš. Če se ti zdi, mi poročaj.  

Objemam te na daljavo in ti želim lep vikend,

mag. Damjana Žolnir, dr.med., specialistka šolske medicine

Odgovor svetovalke:

Draga obiskovalka spletne strani, hvaležna sem ti za odziv in za direktno vprašanje o vzroku tvoji slabosti.

Kadar gastroskopija nič ne najde, ko tudi dieta ne pomaga, je v ozadju nekaj, kar je težko ovrednotiti. Nekaj se je zgodilo v naših čustvih. Doživeli smo globok strah, sram, jezo, krivico, skrb, žalost ali gnus in tega nismo zmogli izraziti. Nehote smo čustvo potlačili. To deluje preko nezavednega na naše telo. Pri tebi se je izrazilo v obliki slabosti.  

Morda zmoreš iti v raziskovanje. Se morda spomniš, da bi te kdaj zajelo kaj od navedenega? Mogoče imaš dobro prijateljico, s katero se lahko pogovoriš o tem? Skupaj bi lažje prišli bliže odgovoru.  

Včasih kljub odločenosti ne najdemo nič. Če je možno, poskusimo zaupati, da se bo razkrilo kasneje samo od sebe. Ob slabosti je velikokrat v ozadju življenjska situacija, v kateri smo, pa čutimo premalo veselja. Premalo veselja do življenja.   Kaj je torej tisto, kar rada počneš? Kar imas ti rada? S kom se najrajši družiš? Vsak dan posveti temu vsaj nekaj časa. Morda boš kmalu občutila več radosti in ... nekega lepega dne se bo slabost poslovila. To ti želim iz vsega srca,

mag. Damjana Žolnir, dr.med., specialistka šolske medicine

Odgovor svetovalke:

Draga obiskovalka spletne strani,

najprej bi se ti rada prisrčno zahvalila za izpoved, za zaupanje, za iskrenost. Zelo veliko mi pomeni, da si uspela 'pod' slabostmi najti čustva in da jih želiš raziskovati še naprej. Prepričana sem, da ti to lahko pomaga, da boš kos življenju, ki zate nikakor ni lahko.  

Vidim te kot nadpovprečno zrelo mlado žensko, ki gradi svojo odgovornost, ki se zna vprašati: zakaj, kako, kaj. Všeč mi je, da si opazila, kako mama (nikoli) ni zadovoljna s teboj. Pomembno se mi zdi, da postajaš sama s seboj vse bolj zadovoljna. Pisanje kratkega dnevnika vsak večer lahko k temu pripomore. Recimo tako, da nadaljuješ poved: "Danes sem občutila zadovoljstvo s seboj, ko sem ... ". In opišeš, kaj malega ali velikega ti je minuli dan uspelo.  

Zelo sem vesela, da imaš svojo zaupno osebo. Prav je, da ji to velikokrat poveš. Ali napišeš ob kakšni priložnosti, koliko ti babi pomeni. Veš, babice čuvamo takšna darilca v najlepšem kotičku srca. Babici pripoveduj o vsem, kar občutiš. In vsak dan tudi, kaj potrebuješ. To ti bo v veliko pomoč, ko boš imela fanta in bo treba zastopati samo sebe, svoje želje, potrebe ter ubesediti svoje meje. Brez tega se boš lahko samo podrejala, prilagajala njegovim željam in zapuščala sebe. Tega pa nočeš in ne želiš, ker ne vodi v zrelo dvojino.  

Prav veseli me, da se z atijem dobro razumeta. Morda mu kdaj poveš, kako to ceniš. Dodaj, da si želiš ohraniti vajin lep odnos tudi vnaprej. Če se ti zdi primerno, mu lahko previdno rečeš, da ne podpiraš njegove zaroke. Ampak pozor: odločitev glede zaroke je samo njegova in njuna s partnerko. Ti atiju najbrž želiš, da bo srečen in da se bosta veliko srečevala, da te bo podpiral še naprej, ne glede na zaroko. Boljši kot bo njegov odnos s partnerko, boljši bo lahko tudi kot ati. Tako da bi se bilo vredno potruditi, videti v njej, kar ima dobrega in lepega, ne pa, da se zapičiš v tisto, kar ti ne ustreza v zvezi z njo. Sreča, da imaš babico! Kar te moti pri atijevi partnerki, povej njej. Kar sproti, da bo čimveč tega v tebi izzvenelo.  

Najbrž si zase želiš, da si boš lahko sama izbrala partnerja, ko bo prišel tvoj čas. Da se ti starša, babica in še kdo, ne bo vtikal. Zdaj je čas, da brez besed to 'poveš' atiju. Bi šlo?  

Kako bi poglobljeno raziskovala svoja čustva? Tako, da se čim več tvojih pogovorov z zaupnimi osebami začne z besedami: ... danes sem pa žalostna, ker ..., vesela sem, saj mi je..., ... zadnje dni obupujem, ker ..., ... najbolj me skrbi tole...  

Svetujem ti knjigo Otroci ljubezni, ki sta jo napisali moji učiteljici v Šoli poslušanja, Josipa Prebeg in Alenka Rebula. Čudovita je, nagovarja nas k poslušanju sebe, svojih občutkov in čustev, saj na ta način lažje postajamo boljši, bolj ljubeči ljudje.  

Morda bi imela med počitnicami vsako jutro čas, da zapišeš v kak lep zvezek, kaj trenutno občutiš. Morda radovednost, kaj ti bo prinesel dan; morda je danes v ospredju strah, če boš sprejeta na željeno šolo; morda veselje, da je osnovne šole konec; morda ponos, ker... si jo uspela odlično prekrmariti kljub razbiti družini...  

Jaz bi rekla: Punca, super si, bodi ponosna nase! Rada te imam in stiskam pesti, da prideš na izbrano šolo. Objemam te na daljavo,

mag. Damjana Žolnir, dr.med., specialistka šolske medicine