Slaba vest

Pozdravljeni, neka stvar me teži že zelo dolgo in sem se odločila, da je čas, da nekomu povem. Lansko šolsko leto decembra sem si naložila družbeno omrežje Snapchat, čeprav nisem povedala staršem. Morda se komu to ne zdi nič posebnega ali spornega ampak jaz sem se res slabo počutila, ker sem do takrat starše za vse prosila oziroma sem jim takšne stvari povedala. Običajno ni bilo nobenega problema in sta mi seveda dovolila. Tak način komunikacije mi je bil všeč, ampak včasih tudi naporen, ker sem se za nekatere stvari bala vprašati, ker me je zelo strah zavrnitve. Enako je bilo pri Snapchatu. Vedela sem, da starša nista najbolj navdušena nad družbenimi omrežji in, ko sem bila mlajša sem nekajkrat poskusila prositi pa sta rekla, da sem premlada/ so družbena omrežja slaba/ jih ne rabim. Bila sem prepričana, da tokrat ne bo nič drugače, zato sem si Snapchat naložila brez vprašanja in jima še do zdaj nisem povedala. Takrat sem si rekla, da jima bom kasneje povedala in, da bom rekla, da ju nisem vprašala, ker sta bila takrat v službi. Potem sem postala živčna, da bosta jezna in nisem povedala. Tako sem odlašala dan za dnem dokler ni zdaj minilo že leto in pol. Res se grozno počutim; kot da sem ju izdala. Kot, da mi ne bosta nikoli več zaupala, če izvesta. Po eni strani si želim, da izvesta, ker mi ne bo več treba prikrivati, po drugi strani pa me je zelo strah odziva. Ni me strah, da bi mi vzela telefon ali me prisilila da izbrišem Snapchat. To bi v bistvu po vsem tem bilo olajšanje, ker se zadnje čase počutim, kot da sem se z verigami privezala na tehnologijo in se tega ne morem več rešiti. Najbolj od vsega me je strah, da bi ju razočarala. Počutim se kot grozna hči in si ne zaslužim njune hvale in nagrajevanja. Če sem iskrena sem si Snapchat naložila zato, ker sem želela nekam soditi, biti del nečesa. Želela sem biti vsaj malo podobna svojim vrstnikom in se vključiti v družbo. Nisem spet želela biti tisti čudak, ki ga izločijo, ker nima telefona. Kasneje sem ugotovila, da ima Snapchat veliko prednosti in je priročen za pošiljanje daljših videov. Olajšal mi je pridobivanje zapiskov in po tej strani menim, da družbena omrežja niti niso tako slaba. Nikoli se nisem pogovarjala z neznanci, res sem bila previdna. Dokler se ni zgodilo tole...Prijateljica iz treninga me je vprašala, če jo dodam in, ker nisem želela biti nesramna in asocialna sem jo dodala nazaj. Vse je bilo v redu, dokler ni mojega snapa dala nekemu fantu, ki ga bežno poznam iz treninga in sva v celem letu morda spregovorila dve besedi. Rekla je, da ga nujno moram dodati nazaj. Dodala sem ga, ker sem mislila, da potrebuje kakšen nasvet, uslugo, informacijo glede treningov. Želela sem biti prijazna. Na začetku je bil še kar vljuden in pogovor nama je stekel. Nekaj me je vprašal glede treningov in sem mu svetovala. Potem pa je postal bolj vsiljiv. Začel mi je pošiljati glasovna sporočila in me celo želel poklicati. Težil mi je, zakaj nimam časa, da bi se pogovarjala z njim in meni je bilo zelo neprijetno, ker ga sploh ne poznam. Potem mi je celo rekel, naj mu pošljem svojo sliko pa niti mojega imena ni poznal. To je bilo zame preveč. Odstranila sem ga kot prijatelja in izbrisala aplikacijo. Ker sem vedela, da se težavam ne morem večno izogibati sem tri dni kasneje Snapchat ponovno naložila in prijateljica s treninga mi je poslala sporočilo, da ta fant hoče vedeti kaj se dogaja z mano, če sem njej kaj pisala, če sem bila kaj dejavna na Snapchatu, zakaj mu ne odgovarjam, zakaj nimam časa za pogovor... Počutila sem se napadeno, kot, da me v nekaj sili. Kot, da sem mu dolžna ne vem kaj. Zdaj so me že štiri osebe na treningu vprašale, če ga poznam, ker sprašuje po meni in pravi, da ga MORAM nazaj dodat in, da se hoče pogovarjat z mano. Ne vem kaj delam narobe. A morda ni dojel, da SE NOČEM VEČ NIKOLI pogovarjat z njim? Počutim se izsiljevano. Ne vem, če se tole šteje pod nadlegovanje ampak res mi ni prijetno, da moje prijatelje ves čas sprašuje o meni in jim naroča naj mi predajajo njegova sporočila ter me sili v pogovor. Občutek imam, da kamorkoli pridem, mi ga vsi omenjajo in pravijo naj ga dodam nazaj na Snapchatu. Grozno je. Nekateri pravijo, da sem mu všeč ampak jaz nikoli ne bi osebe, ki jo imam rada spravila v takšno situacijo. Ne vem če samo jaz tako razmišljam. V tem primeru bi se obrnila na starše ampak oni ne vedo da imam Snapchat. Super luknjo sem si skopala. Res mi je hudo, zato se zdaj obračam na vas, z upanjem, da imate kakšen nasvet. Najlepša hvala, ker ste mi že tolikokrat pomagali. Lep pozdrav

Pozdravljeni, najlepša hvala za pomoč in nasvete. V prihodnjih dneh se bom potrudila povedati staršem in biti iskrena z njima. Bomo videli kako bo šlo. Lep dan še naprej