Slab občutek

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena, 

hvala za tvoje sporočilo. 

Omenjaš težave z izražanjem potreb in želja, še posebej, ko so te povezane s tvojimi osebnimi interesi, preferencami ipd. Te nerada deliš, kar se izraziteje kaže v krogu družine.

Žal mi je, da nisi uspela dobiti majice z motivom skupine, ki ti je blizu. Upam, da si se za birmo vseeno imela v redu :) Po drugi strani pa te želim pohvaliti, da si na morju povedala, da si želiš njihov CD. Glede svoje težave si torej pomembno napredovala; uspela si namreč povedati, kaj si želiš, četudi te je bilo ob tem strah. To je velik korak naprej! 

Tako bi rekla, da je zate pomembna le še vaja. Koristi lahko na primer, da si zapisuješ svoje misli, kasneje pa vadiš njihovo izgovarjanje na glas. To ti lahko pomaga okrepiti samozavest, da boš svoje želje v prihodnosti lažje izražala.

Pri tem ti lahko pomaga tudi druga oseba, ki ji zaupaš. Začneta lahko z manjšimi željami in se počasi pomakneta proti večjim. Glede na to, da ti več težav povzroča sporočanje želja družini, predlagam, da najprej poskusiš s kakšno prijateljico – morda takšno, ki prav tako posluša to skupino. Prijateljica, ki te podpira in s katero imata enake interese, lahko prestavlja varen prostor za izražanje čustev. 

Tvoji interesi in hobiji so bistven del tega, kar si, in naravno je, da jih želiš deliti s svojimi bližnjimi. Pravzaprav imaš tudi pravico, da jih. V njih si zaslužiš uživati, brez da bi morala pri tem občutiti strah pred obsojanjem ali kritiko. Tako ne vidim ničesar napačnega tudi v tem, da družini preprosto poveš (ali jih ponovno opomniš), da jih poslušaš. 

Res je, da morda ne boš prejela odziva, ki si ga želiš – predvsem s strani brata – a tudi to je stvar, ki jo lahko neposredno nasloviš. Kaj misliš, da bi se zgodilo, če bi v situaciji z družino podelila, kako se počutiš? Kako je nate vplival njihov odziv? Če želiš, lahko z menoj podeliš svoje ugotovitve. 

Če te še vedno pesti odziv brata ob nakupu CD-ja, pa mu lahko poveš točno to, kar si o skupini povedala meni. Poveš lahko, da ti ta veliko pomeni – navsezadnje te spremlja že od otroštva – in da se zato ob njegovih besedah nisi počutila dobro. Podobno lahko narediš tudi v drugih situacijah. 

Pomembno je, da priznavaš svoje občutke, hkrati pa se zavedaš, da ni nič narobe s čustvi, ki jih doživljaš (ali izražanjem le-teh). Čeprav se je včasih težko odpreti, lahko to na dolgi rok vodi do večjega razumevanja in podpore s strani drugih. Vsakič, ko narediš korak naprej v smeri sporočanja svojih želja in potreb, napreduješ. S časom in vztrajnostjo, pa tudi potrpežljivostjo do same sebe, bo le-to vedno lažje. 

Upam, da sem ti vsaj malo pomagala, še dalje pa sem ti na voljo v primeru pomislekov ali dodatnih vprašanj.

Lepo bodi,

Špela Dugonik, dipl. psihologinja (un)