skregana sm z fantovo prijatlejico

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena,

opisuješ, da ima tvoj fant sošolko, s katero se zelo dobro razumeta in se družita že več let. Na začetku te njun odnos ni posebej motil, kasneje pa si začela čutiti močan strah, da bi ti ga lahko speljala. Kljub temu, da sta ti oba zagotovila, da med njima ne bo nič več kot prijateljstvo, te to ni uspelo pomiriti. Strah se je stopnjeval do te mere, da si jo večkrat spraševala, ali ti ga bo “speljala”, kar je pripeljalo do konflikta med vama in do ohladitve vajinega odnosa. Zdaj te to boli in sprašuješ se, kaj lahko narediš ter ali ima ponovni pogovor z njo še sploh smisel.

Zelo mi je žal, da se tako počutiš. Občutek negotovosti in ljubosumja v partnerskem odnosu je lahko zelo obremenjujoč, še posebej takrat, ko imamo občutek, da bi nas nekdo lahko nadomestil. Kadar nam je do odnosa veliko, pa je tudi strah pred izgubo še toliko večji.

Iz tvojega zapisa zaznavam, da svojemu fantu in njegovi prijateljici stežka zaupaš, saj te -  kljub številnim obljubam in potrditvi, da med njima ne bo nič več kot prijateljstvo - še vedno skrbi. Ta strah in skrbi želiš pomiriti z nenehnim preverjanjem preko vprašanj in potrditev. Naj te pomirim, da je to popolnoma normalna človeška reakcija - ko nas je strah, si želimo zagotovil. Težava pa je, da ponavljajoče preverjanje pogosto ne prinese dolgoročnega miru, ampak lahko pri drugi osebi vzbudi občutek nezaupanja ali napada, tudi če vprašamo na lep način.

Preden nadaljujem, naj te spodbudim, da se vprašaš, ali obstajajo konkretni razlogi, zaradi katerih svojemu fantu ne zaupaš, ali gre predvsem za notranji strah, ki ne bazira na nobeni konkretni situaciji? Te je kdo v preteklosti že prizadel ali zapustil, zaradi česar si danes hitreje v pripravljenosti na “najslabši scenarij”? V odnosih se namreč pogosto aktivira naš prevladujoči stil navezanosti, ki se oblikuje že zgodaj v življenju. Če imamo bolj anksiozen tip navezanosti, lahko že sama misel, da je partner blizu nekomu drugemu, v nas sproži močan strah pred zapustitvijo - tudi če realne nevarnosti ni. Ta strah je resničen in zelo intenziven, vendar ni nujno pokazatelj, da se bo nekaj slabega zares zgodilo. 

Kar se tiče konkretnih korakov, bi ti najprej svetovala iskren pogovor s fantom, pri čemer te spodbujam, da govoriš predvsem o svojih občutkih in ne toliko o njegovem vedenju. Lahko mu poveš, da, ko vidiš, kako sta s sošolko povezana, to v tebi vzbudi strah, da ga boš izgubila. Četudi se zavedaš, da je to tvoj strah, potrebuješ nekoliko več občutka varnosti. Verjamem, da te bo fant uspel pomiriti. 

Glede njegove sošolke - če si se ji že opravičila in se je kljub temu odločila, da se umakne, je pomembno spoštovati njeno mejo. Včasih je največ, kar lahko naredimo za odnos, to, da drugemu damo prostor. Če bi se vendarle še kdaj pogovarjali, pa ji lahko iskreno podeliš, da se zavedaš, da so tvoji strahovi tvoja odgovornost in da ti je žal, če si jo s tem obremenila. 

Morda bi ti lahko pomagalo tudi to, da kdaj preživiš čas z njima skupaj, če bi se vsi s tem strinjali. Naše misli namreč pogosto ustvarijo veliko hujše scenarije, kot jih potem vidimo v resničnosti. Ko nekaj doživimo v živo, se notranji strah lahko zmanjša.

Najpomembnejše pa je to - zaupanje v odnosu ne pomeni, da nikoli ne čutimo strahu, temveč da se kljub strahu odločimo graditi varnost. Če ti fant ne daje konkretnih razlogov za dvom, bo ključni del poti najverjetneje potekal pri krepitvi tvojega občutka lastne vrednosti in notranje varnosti.

Vesela bom tvojega odgovora.

Vse dobro ti želim,

Urška Otrin, mag. psihologije