skrbi me, ne vem več kaj naj naredim?!

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena. :)

Ujetost v vrtincu primerjave z drugimi je enačba brez rešitve, posledice pa so brez izjeme takšne, kot si jih opisala: naraščajoči občutki nemoči, zadovoljstva pa ni od nikoder. Kako ven iz tega?

Del odgovora se nahaja v tvoji zadnji povedi: "Vedno se primerjam z drugimi in osebno mi to več ni ok in ne bo šlo tako dalje." Prav imaš. Samo radikalna prekinitev tega vzorca je izhod iz samotrpinčenja.

Drugi so nam seveda lahko za zgled ali navdih. Občasno pomaga tudi, da se primerjamo s tistimi, ki so na slabšem, zato, da lažje cenimo to, kar je v naših življenjih dobro – in vedno kaj je. Sicer pa je primerjava s komerkoli povsem nesmiselna, saj ljudje nismo kopije, poslane v identične življenjske razmere, ampak unikatni in neponovljivi posamezniki, vsak s svojimi neponovljivimi izkustvi in okoliščinami.

Kaj je uspeh? Zelo relativen pojem. Do neke mere uspeh določajo splošna družbena merila, ampak, če smo zelo pošteni, so ta merila precej povprečna in nič prezahtevna za večino. "Uspešen član" družbe je nekdo, ki se kot odrasel zmore samopreskrbeti, vsaj nekaj prispevati v družbo in ne povzročati občutne škode. Zakaj se nekateri ženejo za več? Za to obstaja več razlogov in na žalost je velikokrat v ozadju večno nezadovoljstvo s seboj, nečimrnost ali pretirana potreba po biti ljubljen, občudovan … Praviloma tisti, ki so nadpovprečno uspešni in hkrati doživljajo notranjo izpolnjenost, niso fokusirani na uspeh - ampak zgolj na tisto, kar jih res zanima in veseli.

Lep primer so trenutne Olimpijske igre. Poguglaj zgodbo izjemne gimnastičarke Simone Biles in kaj je kljub neverjetnim dosežkom pred leti doživljala sama. In po drugi strani zgodbo 58-letne čilske tekmovalke v namiznem tenisu, ki je šele po 50. letu spet začela trenirati svoj priljubljeni šport in postala tako dobra, da se je uvrstila v olimpijsko ekipo. Medalje ni osvojila, jo je pa premagala gospa, stara 46 let!

Potem imamo na svetu vrsto ljudi, ki so največje uspehe in dosežke doživeli še preden so odrasli. Kaj jim potem sploh še ostane? Koliko jih je klonilo pod težo uspeha in so potem naslednjih 20, 30 let trpeli zaradi takšnih ali drugačnih stisk (različne zasvojenosti, posledične finančne težave, težave z zakonom, skrhani odnosi z bližnjimi …).  

Življenje je mnogo bolj prijetno, če ga uživamo kot »slow food«: žličko po žličko in brez ekstremov.

Tudi sama ugotavljaš, da imaš previsoka merila. Kako bi jih torej lahko prikrojila tako, da ti bodo v navdih in ne kot mučilne naprave? Kako bi te videla tvoja mlajša verzija: kaj ti je uspelo doseči do sedaj in te je pred leto skrbelo, da ti ne bo? Kaj lahko bodrilnega poveš tej mali deklici?

Sprašujem se tudi, koliko se sploh ustavljaš ob dosežkih, v katere si vložila trud, in si dovoliš občutke ponosa in zadovoljstva? Uspešno si končala OŠ in odhajaš na želeno srednjo šolo - to je za dekle tvoje starosti zelo zgleden dosežek. Uživaj v njem, podari si zadovoljstvo in počitek, preden se lotiš naslednjega izziva.

Vsi kdaj podležemo občutku manjvrednosti, še zlasti, ko se ocenjujemo po zunanjih merilih (ocene, pohvale, plačilo, telesne mere, nagrade, drage blagovne znamke, število sledilcev...). Takrat pomaga, da se spomnimo, kako naključni smo v celotnem vesolju, kako za kratek čas smo tu in kako krhka so naša življenja. Kaj je res najbolj pomembno? Kaj je uspeh za nekoga, ki se znajde v vojni? Ali v situaciji, ko mu je zgorel dom oz. je vse odnesla voda? Kaj je uspeh za nekoga, ki je zbolel za hudo boleznijo ali ki je izgubil ljubljeno osebo?

Neguj torej tisto, kar bo negovalo tebe, ko boš potrebovala podporo: v prvi vrsti naj bodo to samosočutje, dobri odnosi z ljudmi, ki jih imaš rada, spoštljivost do soljudi nasploh, hvaležnost, za kar imaš, vztrajnost tudi ko stvari ne gredo po načrtih, in prizanesljivost. To so gradniki zdravih temeljev notranjega zadovoljstva. Ne pa trofeje, ki jih lahko razkazuješ pred drugimi.

Malo sem se razpisala, ampak tvoje vprašanje je res zelo zanimivo in bržkone aktualno še za koga. Upam, da ti bo moj dogovor vsaj malo v pomoč.

Zdaj pa brž nazaj k uživanju v drugi polovici zasluženih počitnic - to je sedaj tvoja glavna naloga. ;-)

Topel pozdrav

Maruša Bertoncelj, univ. dipl. socialna pedagoginja