Simptomi

Odgovor svetovalke:

Pozdravljen/a!

Zanimivo vprašanje si postavil/a. Motnja pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD) je raznolika nevrološka motnja, ki se med posamezniki kaže v blažjih ali težjih oblikah. Obremenjujoča lahko postane v obdobju šolanja, predvsem zaradi zahtev, pravil in obveznosti v šolskem obdobju. Kot motnjo jo opredelimo, ko simptomi zmanjšajo kakovost našega življenja, tako na šolskem, socialnem ali na drugih področjih.

ADHD opredeljujejo naslednje značilnosti, ki se morajo pojavljati v različnih okoljih (npr. v šoli, doma) in dlje časa:

pomanjkanje pozornosti, ki se lahko kaže kot nepozornost na podrobnosti, raztresenost, delanje napak pri šolskem delu ali pri drugih aktivnostih, težave v vzdrževanjem pozornosti pri nalogah, težave s sledenjem navodilom, težave z organiziranjem nalog in aktivnosti, izogibanje nalogam, ki zahtevajo miselni napor, izgubljanje stvari, pozabljivost, zmotljivost ob prisotnosti zunanjih dražljajev; hiperaktivnost, ki se kaže kot fizična nemirnost (npr. mahanje z rokami, nemirnost pri sedenju), tekanje in druge aktivnosti, ko to ni ustrezno, težave z mirnim vključevanjem v aktivnosti in igro, ter impulzivnost, in sicer nepremišljenost pri odgovarjanju, težave s čakanjem, skakanje v besedo idr.

Obravnava in diagnoza morata biti opravljena celostno. Motnjo diagnosticira zdravnik - otroški psihiater v timu s kliničnim psihologom, specialnim in socialnim pedagogom in ostalimi strokovnjaki z različnimi vprašalniki, opazovanji in z informacijami z drugih virov. Informacije o posameznikovem delovanju pridobijo tudi s strani staršev in učiteljev.

Vsako vedenje nezbranosti pa še ne pomeni ADHD. Tako izbira telefona pred zvezki, še ne pomeni nujno simptoma ADHD. Izbira telefona namesto učenje je pogosta. Razlogov, zakaj raje brskamo po telefonu, kot pa se učimo, je veliko - npr. z uporabo telefona lahko pridobivamo veliko število informacij, iščemo nam zabavne in atraktivne vsebine, vzpostavljamo socialne stike in še veliko več, medtem ko morda z učenjem ne občutimo takojšnjega zadovoljstva oz. zadovoljstva v takšni meri kot z uporabo telefona. Seveda nas lahko to ovira, zato poskusimo poskrbeti, da zmanjšamo vpliv morebitnih motečih dejavnikov, npr. si nastavimo časovno omejitev uporabe, uporabimo aplikacije za blokado motenj, pospravimo telefon na mesto, ki ga ne vidimo/v drug prostor za čas učenja.

Če zaznavaš, da te težave z zbranostjo, nemirom, organizacijo in nemirom resno ovirajo v vsakdanjem življenju, je smiselno, da se obrneš na osebnega zdravnika/co, ki te bo napotil/a k ustreznemu strokovnjaku/ci. Ta lahko postavi ustrezno diagnozo in nudi pomoč.

V kolikor imaš še kakšno vprašanje, se kar obrni na našo svetovalnico.

Lepo te pozdravljam,

Lina Buršič, dipl. psihologinja (un)

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

farmakološko zdravljenje, torej jemanje zdravil, je ena izmed možnosti obvladovanja simptomov ADHD, ni pa nujno edina možnost.

V praksi se najpogosteje predpisujejo zato, ker so učinkovita in delujejo hitro - pri večini opazno izboljšajo pozornost, zmanjšajo impulzivnost in nemir. Prav tako pa je ADHD nevrobiološka motnja, kar pomeni da obstajajo strukturne in funkcionalne nepravilnosti v možganih in tudi netipično delovanje živčnih prenašalcev (npr. dopamin). Zato se uporabljajo zdravila, ki pripomorejo k vzpostavitvi ravnovesja v delovanju možganov.

Vendar pa zdravila ne ‘pozdravijo’ ADHD, so le sredstvo za obvladovanje simptomov, ki ovirajo posameznika pri kakovostnem vsakodnevnem življenju, in vplivajo na učinkovito delovanje. Prav tako zdravila delujejo na vsakega posameznika nekoliko drugače, prav tako pa povzročajo določene stranske učinke (npr. zmanjšan apetit, težave s spanjem).

Pomembno je, da zdravljenje poteka v kombinaciji še z drugimi pristopi, npr. psihoterapija (kognitivno-vedenjska), učenje veščin, psihosocialna podpora, spremembe življenjskega sloga, kar lahko poviša tudi učinkovitost zdravljenja. Proces pa morajo nadzorovati in voditi strokovnjaki.

Lepo te pozdravljam,

Lina Buršič, dipl. psihologinja (un)