Vprašanje:
Simpatija ima punco
Tema: Čustva, Ljubezen in zaljubljenost, Žalost in depresija
-
Gh
Ghost
Ghost
Objavljeno: 16 apr. 2025 19:15
Meni je ze eno leto in pol vsec fant, ki sem ga spoznala na treningu karateja (recimo mu "e"). Najprej je bil samo se neka oseba, ki jo poznam. Nato sem ga zacela res opazati. Se preden sem se zavedala mi je bil vsec.
Jaz tudi tekmujem v karateju. Na tekmi 12. 4. sem ugotovila, da je ze tri tedne v zvezi z eno od mojih prijateljic (recimo ji "t"). Njej nisem nikoli povedala, da mi je e vsec. Zdaj, ko sta par me vse boli. Poskusam se zaposliti in nekako pozabiti na to. Danes sem se odlocila, da si bom pistila cutiti bolecino. Tudi zelo veliko tarnam o njem eni od sosolk. Najhuje je, da ko sem na treningu, ker t ne trenira karateja tu, kot jaz in e, veckrat pozabim, da sta par. Ponavadi me nato doma, kot kamen v glavo zadane, da ima punco. Okoli njega in vseh na karateju se obnasam normalno, v soli samo tarnam, doma pa zvecer vcasih jokam. Zelo dober par sta. Samo zalostna sem, ker sem se to leto in pol trudila biti potrpezljiva in prijazna, socutna in zanesljiva, toda to me pripelje sem, v luknjo bolecine. Vem, da bo temu sledilo nekaj boljsega, ampak trenutno zelo zelo boli. Zaradi tega en cas nisem imela apetita in sem jedla samo kosilo v soli in malico doma. Spanje je tako ali tako skoraj nemogoce. Fokus oz. zbranost pa sta izginila trenutek, ko sem izvedela za to.
Kako naj ga prebolim in grem naprej s zivlenjem?
-
Uredništvo
Patrik Senica
Objavljeno: 30 apr. 2025 10:22
Odgovor svetovalca:
Zdravo!
Verjameš ali ne, te res razumem, kako se počutiš. Ljubezenske tegobe so nekaj, kar je del našega življenja - tudi zdaj, ko sem (relativno ;) ) odrasel, jih imam še kar tu in tam. Ampak kar vem tako iz teorije kot tudi iz prakse je, da tudi ta občutja minejo. Včasih traja dlje, včasih krajše. Ampak minejo. Včasih pri tem potrebujemo ljudi okrog nas, da nam pri tem pomagajo - tako da je zelo dobro, da "tarnaš" prijateljici. Tudi to deluje blažilno zate.
Glavno je torej, da si pustiš čas, da se zamotiš, da počneš stvari ki so ti všeč, hkrati pa si dovoliš, da svoja čustva zares občutiš. Okej je, da se kdaj zjokaš, da se kdaj umakneš v sobo, če ti ni do pogovora z nikomer. Ampak vseeno se potrudi in včasih "prisili", da greš tudi kaj ven na svež zrak, da greš na sprehod, teč ali pa se preprosto samo dužit s prijatelji.
Ni ti lahko, res ne. Ampak poglej kako si zrelo pristopila k težavi - zanima te, kako ga preboleti in iti naprej z življenjem, ne pa kako ga osvojiti in ga prepričati, da se zaljubi vate :). In to je že prvi temeljni korak, ki si ga naredila - zavedaš se, da sta onadva dober par in da na njuna čustva pač ne moremo vplivati, niti ne bi bilo prav da bi. Želiš si iti naprej in si na dobri poti. Če bodo občutja zate postala preveč, se poleg prijateljev lahko poslužiš šolske svetovalne službe - ja, tudi za take zadeve so tam, ne le za šolsko problematiko.
Želim ti res vse najlepše in uživaj počitnice! Pa oprosti, da je dolgo trajalo, da si prejela tale odgovor.
Patrik Senica, mag. psihologije
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Gh
Ghost
Ghost
Objavljeno: 04 maj 2025 20:32
Res vam hvala za odgovor. Zdaj se bolj vrjamem vase.
Ena stvar me pa muci. Vsak ki sem ga to vprasala ne ve odgovora. Ko mi je se bil ZELO vsec "e" sma se malo pogovarjala. Zdaj, ko sem ga skoraj v celoti prebolela, pa on sam pride do mene in zacne pogovor ter ga vzdrzuje, tudi ko jaz nimam energije. To se dogaja vedno pohosteje. Pojma nimam, kaj to pomeni in me malce strasi, ker sem jaz navajena zmeraj vedeti, kaj se dogaja okoli mene ter zakaj.
Tudi ce nimate odgovora bom vesela tudi polovicnega menja.
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Uredništvo
Patrik Senica
Objavljeno: 05 maj 2025 14:51
Odgovor svetovalca:
Zdravo!
Ja, take zadeve nas pa še bolj spravijo v stisko - nekoga hočemo preboleti, pozabiti, a glej ga zlomka, ravno takrat pa se začne obnašati tako, da si potem mi mislimo "A zdaj sem mu pa jaz tudi všeč?".
A je on vedel oz. a ve, da ti je všeč? Veš, včasih ko ljudje vedo, da so nekomu všeč, jim ni preveč mar za to osebo, ko pa začne ta enkrat izgubljati čustva in se malo ohladi, pa priskakljajo nazaj - kot da pogrešajo pozornost, ki so jo prej prejemali :).
Zato razmisli: če je še v zvezi, bi lahko bila le prijateljica z njim ali bi te vedno nekoliko mučilo in bi se počutila še slabše, da se z njim pogovarjaš, hkrati pa veš, da za več kot to ni zainteresiran?
Na tebi je da postaviš meje. Da se tudi malo zavzameš zase - če veš, da bi to pogovarjanje in stik z njim prinesel več slabega kot lepega, lahko brez slabe vesti njegovo približevanje zavrneš. Če pa veš, da bi ti to ugajalo in je "biti samo prijateljica z njim" zate dovolj... zakaj pa ne.
Srečno!
Patrik Senica, mag. psihologije
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Gh
Ghost
Ghost
Objavljeno: 08 maj 2025 21:27
Hvala, ker ste si vzeli cas in to zapisali. Toda zdaj nima vec smisla. Po pocitnicah, torej danes, ko sem bila na treningu, me je cisto ignoriral. Vesela sem ravno zaradi tega. Toda ravno, ko sem mislila, da sem cez njega ugotovim...da me caka se dolga pot.
Ko sem prisla domov sem odsla v sobo. Tam sem pisala sosolki. Tresla sem se, uttujena sem bila, vse me je bolelo in solze so tekle kot slap brez konca. Ne da bi se zavedala so se mi solze ulile. Nisem javkala in podobno, samo tam so bile, se vedno prihajae, tako kot bolecina. Pogresam case, ko sem brez slabe vesti sanjarila o njem, skakala od veselja kadar me je pogledal in njegov nasmeh brez blage veze, da padam za njim. To vse in se vec sem vkljucila v moj "spis" sosolki. Najhuje je, da zame zivljenje brez simpatije nima smisla. Tiste kratkorocne so tam 3 ure najdlje, ampak dolge in globoke osebe, ki so nam vsec, to je cisto druga zgodba. Zacela sem tudi razmisljati o samoumoru. Skoraj vse imam speljano. Ko pridem en dan (zeljeno na ponedeljek) domov, napisem poslovilna pisma pomembnim osebam in samo vzamem noz ter hitro in cisto zarezem v vrat. Tako bi lahko ugotovila, kako bi odreagirali drugi na mojo smrt. Edina stvar, ki me drzi pri zivljenju je kancek upanja o boljsih casih in dejstvo, da ne morem videti obraza ljudi, ki jih sovrazim. Ali to, ali pa postanem serijski ubijac. O obojem veliko razmisljam. V kratkem sem se tudi postrigla. Pravijo da lasje drzijo spomine. Jaz nekatere raje pozabim.
Pa tudi, kako ugotoviti, kaj je tvoj tip cloveka? Iz radovednosti sprasujem.
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Uredništvo
Patrik Senica
Objavljeno: 09 maj 2025 13:48
Odgovor svetovalca:
Zdravo dekle!
Res mi je hudo ko prebiram tale tvoj zapis in ob vsem kar se je zgodilo res verjamem, da is izgubila upanje in se ti vse zdi brez smisla, celo tako zelo, da si pomislila na samomor. Pišeš, da bi ugotovila na tak način, kakšne bi bile reakcije bližnjih na tvojo smrt - pa ne bi. Reakcije, tiste res čustvene, bi prišle ko te ne bi bilo več, ne bi jih več videla. Reakcije, ki so vredne tvoje pozornosti, so tiste lepše, sočutne - reakcije bližnjih, ko se jim izpoveš o svojih stiskah. Te reakcije pa boš opazila in ti bodo pomagale prebroditi to težko obdobje.
Kaj praviš, da se slišiš še s psihologinjo na našem chat svetovanju? Prihodnji teden je to Barbara, v četrtek ob 19.00. Na tejle povezavi se bo pojavilo chat okence: https://www.tosemjaz.net/pogovori-se/
Pogovor preko klepetalnika te bo razbremenil, imela boš priložnost spregovoriti o svoji stiski in odgovore boš prejela takoj. Spodbujam pa te tudi, da pokličeš do takrat tudi kaj na TOM telefon (116 111), brezplačno in te bodo podprli v živo.
Kaj praviš na vse to? :) Verjamem vate in tukaj sem zate kadarkoli bi nas potrebovala. Prosim, oglasi se še!
Patrik Senica, mag. psihologije
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Gh
Ghost
Ghost
Objavljeno: 10 maj 2025 21:15
To bo/je v veliko pomoc. Se enkrat se zahvlajljujem za vaso pomoc.
Edino, a je Tom telefon anonimen? Nocem povzrocati tezav doma, v smislu da bi prisli na dom in podobno. Ali je podobno z klicem v sili? Kaj sploh naredijo tam? Ali se jim no moja tezava zdela brezvezna? Kakna bo njihova reakcija?
Ce imate kakersnokoli informacijo o tem, prosim cim prej povejte, da mi bo lazje poklicati. Ce pa ne, brez panike. Bom ze nekaj skupaj spravila. Saj moram. To je verjetno eno najvecjih upanj o razumevanju (zaenkrat).
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Uredništvo
Patrik Senica
Objavljeno: 11 maj 2025 09:33
Odgovor svetovalca:
Pozdravljena še enkrat!
Res me veseli, da si se ponovno oglasila in (še enkrat) pokazala voljo in moč, da narediš korak v smeri pomoči :)
Da ti kar na kratko odgovorim - ja, TOM Telefon je anonimen. Če imaš v mislih klic v sili (112), je TOM Telefon drugačen - pri klicu v sili gre za nujen primer, kjer je pomoč in intervenca potrebna takoj, hkrati moraš podati svoje podatke, pri TOM Telefonu pa svojih podatkov ne razkrivaš. Prav tako se bodo na TOM-u s tabo pogovarjali, te poslušali, ti dali prostor da izraziš svoja občutja in misli, brez obsojanja in te skušali razbremeniti in ti povedati, na koga se lahko obrneš v živo, če bo to potrebno. Tako da ne, tvoja težava se jim nikakor ne bo zdela brezvezna :) Imajo usposobljene strokovnjake, ki vsakodnevno sprejemajo klice mladostnikov in mladostnic, kot si ti.
Res te spodbujam, da pokličeš - pogovoriti se z nekom ustno, je čisto drugače, kot pa si takole tipkati z nekom, se ti ne zdi? Lahko je še bolj razbremenjujoče, zato te res spodbujam, da pokličeš. Deluje pa vsak dan med 12.00 in 20.00, klic pa je brezplačen. Številka je 116 111 (če te zanima več pa je tule spletna stran: https://www.e-tom.si/
Lepo se imej in upam, da ti bo kmalu lažje :)
Patrik Senica, mag. psihologije
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.