Vprašanje:
Sestra
Tema: Odnosi v družini
-
Ja
Jagoda
Jagoda
Objavljeno: 30 okt. 2023 11:23
Živijo, moja sestra (19 let) in jaz (15) let sva bili vedno zelo različni. Jaz sem bila energična, vedno za norčije in zabave, moja sestra pa umirjena in bistra. Imava pa obedve nekaj kaj naju moti na sebi. Jaz jecam, sestra pa ima prekomerno težo. Sedaj sva skregani že 3 mesece oz. se ona noče pogovarjat z mano. Razlog? No ravno to. Že celo moje življenje mi ljudje pravijo da sem lepa. Teta, stric, stara straša, prijatelji, družinski prijatelji...vedno sem bila pohvaljena da sem lepa. Mojo sestro pa niso nikoli oz. ko so videli da še ona stoji zraven so rekli po nekolikšnem premoru "saj si tudi ti lepa." Vedela sem da se počuti zapostavljeno in da trpi. Zato sem jo tudi vedno če si je kupila kaj novega npr. hlače, majco obleko, pohvalila da je lepa in da ji paše. Vedno ko sva kam šli in se bolj "zrihtali", sem ji rekla da je zelo lepa. Pred kratkim sem si kupila isto jakno kot ona in to je izbruhilo to da se ne pogovarjava že 3 mesece. Rekla je da se ji ne da poslušat to da kako sem lepa, da moram imeti iste stvari kot ona, da moram vedno vse ponavljat za njo, imeti rada isti band kot ona.... in da je utrujena ker mora biti vedno v moji senci. To me je izredno prizadelo saj jaz nikoli nism želela take pozornosti ki so mi jo ljudje davali. Nikoli se nism metala vn oz. si želela da me pohvalijo nje pa ne. Ko sva bili majhni sva se velikokrat zbadali med sabo, tako kot vse sestre jaz mislim. Ona mi je rekla da sem neumna,jaz pa njej..no saj veste to da ima prekomerno težo......vem da dva bili takrat še majhni in da se nama je to zbadanje zdelo samoumevno oz. da nisva razmišlajali tako kot sedaj.......in ko sva odrasli sem se ji velikokrat opravičila za moje besede oz. kako sem jo žalila s tem ko sva bili majhni, ampak mi očitno ni nikoli oprostila.Ona se mi ni nikoli opravičila za njene izrečene besede meni,a se nism ozirala na to saj sem vedela da sva bili še majhni. Sedaj je pa to piršlo tako daleč da se je še mami zjokala in rekla da nemoremo živeti tako naprej. Sestra mi je rekla v obraz da me noče gledat in se pogovarajt z mano tako da sem tako rekoč nevidna za njo. Sedaj me zanima kaj naj naredim? Kaj on tudi ve da jaz trpim pod vsem tem? Da ni moja krivda... ali mogoče tudi je? Vem da če se ji probam opravičit, se pogovoriti z njo oz. naredim karkoli, me nebo poslušala...saj že zdej me ne more niti pogledat v obraz......vem zakaj je jezna in razmem da trpi, ampak sem zares ja kriva za to? Ker sem takšna kot sem..... ne prosim za pozornost ker vem da ona trpi....ali je še to narobe......vem da rabi čas da vse to predela tako kot tudi jaz...ampak nevem ali bom sploh lahko kadarkoli popravila najin odnos. Sem vse uničila?
-
Uredništvo
Polona Kunstelj
Objavljeno: 06 nov. 2023 14:47
Odgovor svetovalke:
Pozdravljena,
vse se spreminja… Spreminja se tudi odnos med svojci. Včasih je lahko podpirajoč… Včasih pa izredno boleč. Podobno se dogaja v odnosu s starši. Med partnerjema.
Preden ti posredujem moje razmišljanje, ti najprej predlagam, da odgovoriš na naslednja vprašanja in si odgovore nanje tudi zapišeš:
Kaj bi rada spremenila? Kaj je bilo prej drugače? Kaj si želiš doseči? Kakšne korake v prihodnje lahko narediš? Kaj je najbolj primerno?
Vedi, da si rešitev zapleta zgolj ti - in tvoja sestra. (mimogrede: tudi njen pogled na vajino situacijo, ter njeni odgovori bi bili bistveni).
Tvoje pisanje sem večkrat prebrala. Iz pisanja je razvidno, da si se zelo potrudila, da bi ponovno vzpostavila stik s sestro. A ona še vedno vztraja v ignoranci.
Predlagam ti, da ji morda napišeš še pismo, takšno staromodno, na papir. V pismu ji obrazloži vse svoje občutke in želje. Predlagam ti, da se osredotočiš na to, kaj si želiš. Iz tvojega pisanja lahko namreč razberem, da si želiš, da bi bili ponovno zaveznici, da bi se šalili in se podpirali. Razvidno je, da močno pogrešaš vajino nekdaj močno zavezništvo. Napiši ji, kaj pogrešaš. Kaj si želiš. Napiši ji, kako se počutiš. Predlagam ti, da se osredotočiš predvsem na njene prednosti, kvalitete. Potem ji daj list papirja v roko. In prosi, da ga naj prebere.
Mimogrede, a bistveno: to da so vaju sorodniki delili na lepo in »no, tudi lepo« je milo rečeno bedno. In nujno bi bilo, da bi »nalepke« vsaj starši odločno ustavili. Vsekakor so te pripombe pustile pečat, Ki je seveda boleč. Hudo pekoč. Ki močno žge. In sestra se predvidevam z njim sooča.
Potem pa razmisli, če še lahko kaj narediš.
Če boš ugotovila, da si naredila resnično vse, da bi vzpostavila ponoven stik, potem boš lahko pomirjena. Na njej pa je, da se odloči, kako naprej. Tudi zanjo je pomembno, da spregovori o svoji bolečini, o tem, kako so ji »lepili« boleče nalepke.
Morda bi bilo smiselno, da bi v intervencijo lahko še tudi vstopila mama. In vama pomaga, da spregovorita. Da spregovorita o svoji bolečini. In se poslušata. Brez očitkov. Naj spregovori najprej ena. Nato še druga.
Upam, da boš zmogla dovolj poguma za pogovor.
Kajti:
»Pogovarjanje je bližina in toplina,
S pogovarjanjem smo družina in skupina.
S pogovarjanjem se človek s človekom prepleta,
S pogovarjanjem smo mreža tudi zunaj interneta.«
(Andrej Rozman Roza)
Srečno!
Polona Kunstelj, univ. dipl. socialna pedagoginja
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Ja
Jagoda
Jagoda
Objavljeno: 30 dec. 2023 11:26
Živijo,
Minilo je kar nekaj časa od našega pogovora
Naredila sem to kar ste mi svetovali. Sestra je imela pred kratkim rojstni dan in za darilo sem ji kupila parfum, maskaro in dala pismo, katerega ste mi predlagli da naj napišem...napisala sem ga na 2 strani saj sem ji imela veliko za povedat...Ko sem ji dala darilo se mi je nasmejala, zatem pa sem šla v sobo saj nisem želela biti tam ko ga prebere. Odločila sem se da ji bom dala par dni da vse skupaj premisli. En dan je mami prišla v mojo sobo in mi povedala da jo je zanimalo kaj je sestra nardila z mojim pismom(mene je tudi zanimalo). Rekla je da je šla pogledat v njeno sobo in pogledala v koš.. ni ga bilo tam.. zato sem sklepala da ga je pospravila nekam... Sedaj se mogoče sprašujete ali je uspelo? No z sestro sva se od takrat precej zbližali. No seveda ni enako kot je bilo prej ampak vseeno je veliko boljše... Velikokrat se pogovarjava kaj in ona je tudi veliko bolj prijazna z mano....Sedaj me zanima ali naj še kaj naredim da se bova zbližale ali naj pustim stvari kot so?
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Uredništvo
Polona Kunstelj
Objavljeno: 08 jan. 2024 11:13
Odgovor svetovalke:
Pozdravljena,
zelo me veseli, da sta se s sestro bolj zbližali. Pogovor je vsekakor most do bližine. Kot pravi pesnik Andrej Rozman-Roza. In prekrasno zaključi svojo pesem: »S pogovarjanjem se človek s človekom prepleta, s pogovarjanjem smo mreža tudi zunaj interneta.«
Upam, da bosta s sestro zmogli tudi v prihodnje plesti niti, ki vaju bodo povezovale. Sestrske vezi so namreč lahko dragocena popotnica ob soočanju z ovirami, s katerimi se skozi življenje soočamo. Torej je nujno, da bosta obe zmogla plesti in ohranjati vajine vezi. Kar nikakor ne pomeni, da se bosta o vsem strinjali. Pomembno bo, da se bosta naučili soglasja reševati. Pomembno je, da obe prepoznata dragocenost vajinega medsebojnega odnosa.
Pomembno je tudi, da se skupaj naučita preživljati čas. Pojdita skupaj na sprehod (predlagam, da brez telefonov) in se tako popolnoma posvetita druga drugi. Nič hudega, če pogovor zastane. Nič hudega, če ne bosta o ničemer govorili. Tudi tišina je bližina. In tišina lahko omogoči pogovor o bolečini, o strahovih, o stiskah.
Predlagam ti, da imata »družinski projekt presenečenja«. Recimo organizacija družinskega kosila (ali karkoli drugega, bodita ustvarjalni). Načrtujta sestavo jedilnika, preverita sestavine, ki so doma, katere je potrebno nakupiti in pripravita kosilo za starše. Morda predtem še pripravita vabila. Okrasita mizo.
Skupaj bosta tako načrtovali, se skupaj učili kuhati, si razdelili naloge. In prepričana sem, da bosta tudi starša zelo zadovoljna.
Pomembno je, da odložita telefon, se posvetita druga drugi.
Naučita se skupaj česa novega. Nove igre s kartami,…. Pomembno je, da sta v spletanju vezi proaktivni. Odnose je potrebno negovati. In pri tem nam naše nenehno »visenje« pred ekrani nikakor ni v pomoč.
Vse dobro ti želim.
Polona Kunstelj, univ. dipl. socialna pedagoginja
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.