Vprašanje:
sem preprosto nesrečna in vedno se mi zdi vse slabo.
Tema: Čustva, Samopodoba/Verjamem vase
-
pu
punca
punca
Objavljeno: 31 dec. 2023 12:26
Dober dan. Rada bi se nekomu zaupala in rada bi vsaj kanček podpore, ker se počutim preprosto nesrečno in žalostno. Nesrečna sem, ker nič ni nikoli popolno v mojem življenju. Ko grem nekam na izlet, gre vedno nekaj narobe npr. se izgubimo, mi postane slabo. Nič ne gre po planu. Vedno je tako. Počutim se žalostno tudi zato, ker ko vidim ostale ljudi srečne postanem jaz žalostna. Npr. moja soseda si zidata lepo hišo jaz pa živim v starem bloku. Starša se pritožuejta, da so sosedje grozni, da je stanovanje premajhno itd. rada bi, da se nekaj v življenju spremeni. Ne, da bi vsi moji dnevi izgledali isto, da grem v šolo, pridem domov in se učim, ker v je v meni samo želja, da bom sprejeta v srednjo šolo, ki me žene naprej. Čeprav se mi pojavljajo dvomi ali bom uspela, bom sprejta, je res tako grozno težko me nekaj žene naprej. Potrto se tudi počutim, ker mi npr. sošolke govorijo ali pa sosedje, da je ta srednja šola v katero si želim izredno težka, da bo ne vem kako grozno, ker mislim, da mi govorijo to zato, da mi ne bi uspelo in se za to ne bi odločila. Ampak vseeno me nekaj žene naprej. Okej zdaj sem malo zašla. Preprosto se počutim žalostno. Ko sem danes videla, da je družinska prijateljica objavila fotografijo na facebook, da je noseča sem namesto, da bi bila srečna zanjo postala žalostna, ker se sprašujem ali bom jaz sploh našla fanta, ali bom neplodna, kaj če mi ne bo uspelo... v glavnem žalostna sem. Najbolj srečna na svetu bi bila, če bi lahko delala v življenju to kar si želim ampak spet se mi pojavljajo brezvezni dvomi ali bom prišla do želene službe? Ali bom dobila zaposlitev itd. vedno se mi pojavljajo skrbi in dvomi. Tudi, ko vidim nekoga srečnega. Ker jaz tega nimam in si bi to želela. Velik problem je tudi, da sem pesimistična (vedno iz neke situacije pričakujem neželen izid) to so ugotovili tudi učitelji in prijatelji. Grozno mi je, ker bi se tega rada rešila. Nekaj primerov npr. staršem ne gre odkleniti avta in smo ogromno km od doma. Meni se podzavestno v glavi že predvaja film, kako bom panična, da bomo mogli ne vem kje iskati prenočišče pa takšne brezvezne. Ali pa npr. mi postane hudo slabo in začnem močno bruhati in spet se začnem sekirati kako si bom čisto izmučila želodec, kako bom mogla na urgenco kako bom pristala na gastroksopiji... grozno v glavnem. Kako se naj rešim tega, da ne bom tako pesimistična in tiste zgornje težave, da ne bom žalostna, ko so drugi srečni. Zakaj se mi to dvoje sploh dogaja?
Hvala za odgovor.
-
Uredništvo
Katarina Šepetavc
Objavljeno: 05 jan. 2024 14:41
Odgovor svetovalke:
Pozdravljena,
naj te takoj na začetku potolažim, da ni vse tako zelo črno, kot se ti zdi. Iz tvojega pisanja je razvidno, da res pesimistično gledaš na svet, kljub temu, da se ti načeloma dogajajo povsem vsakdanje stvari, ki se lahko zgodijo (in, verjemi, se tudi dogajajo) vsem nam. Vsakdo kdaj pozabi ključe, vsak se kdaj kje izgubi, ... in vseeno se ne zgodi nič groznega, ni res? Praviš, da tvoj pesimističen pogled na svet opažajo tudi ljudje v tvoji okolici. Poskušaj se vprašati, ali so situacije, ki se ti dogajajo, res same po sebi tako zelo grozne? Ali se je, kljub napakam, zgodilo tudi kaj lepega? Ali je bilo lepo iti na izlet, čeprav ste se izgubili? Ste videli kaj presenetljivega? Ste se vseeno nazadnje našli in se iz tega nekaj naučili? Dogodki sami po sebi niso ne lepi, ne grdi. Pomembno je, kako na njih gledamo. Poskušaj na razne "stranpoti" in težavice pogledati raje z vidika, kaj se lahko iz tega na novo naučiš. Kaj si doživela zaradi tega, česar sicer ne bi doživela?
Omenjaš, da ti je med vožnjo večkrat slabo in bruhaš - če se to ponavlja, povej to svoji osebni zdravnici ali pa farmacevtki v lekarni - obstajajo precej učinkovite metode in sredstva, kako to omiliti, in ti bo na izletih lepše.
Omenjaš tudi, da te okolica "straši" pred vpisom v zahtevno srednjo šolo. Sama menim, da je prav, da si postavljaš visoke cilje in tudi sama težiš k njihovi uresničitvi. Zelo mi je bilo v veselje, da si večkrat v sestavku napisala, da te kljub vsemu nekaj žene naprej. Torej imaš tisti potreben kančen odločnosti in vere vase, da nekaj zmoreš. In ravno to je tisto, kar potrebuješ. Mnogo ljudi to išče, ti pa to že imaš - bodi ponosna na to. Ne glede na vse situacije ti to še vedno imaš in to je tisto, kar potrebuješ.
Pišeš, da se počutiš žalostno ob sreči drugih. Skrbi te, da ne boš mogla doseči svojih želja. Zakaj te to skrbi? Kaj je tisto, kar ti stoji na poti, da ne boš mogla doseči svojih ciljev? Kako lahko to premagaš? Kaj moraš narediti, kaj potrebuješ, h komu se lahko zatečeš po pomoč? Ali sreča drugih res vpliva na tvojo žalost, ali razlog tvoje žalosti tiči drugje? Veliko vprašanj sem ti postavila za tako imenovano samorefleksijo - poskušaj čim bolj iskreno odgovoriti nanje, poskušaj večkrat. Morda se utrne kakšen nov uvid, novo spoznanje.
Draga punca, še nam podeli svoja razmišljanja - zanimalo me bo, kako razmišljaš o postavljenih vprašanjih. Predvsem pa vedi, da kozarec ni vedno napol prazen, je tudi napol poln. Drži se tistega tvojega dela, ki te žene naprej, ker ti globoko v sebi veš, da ti zmoreš in da bo na koncu vse v redu.
Prosim, še se oglasi. Želim ti čudovito leto, polno novih, zanimivih začetkov, novih izkušenj in pozitivnih doživetij. Le verjeti moraš, da je res tako.
Katarina Šepetavc, univ. dipl. pedagoginja
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
pu
punca
punca
Objavljeno: 08 jan. 2024 14:30
Pozdravljeni!
Prosili ste, da odgovorim na nekaj vprašanj, ki se jih zastavili. Skrbi me, da ne bom mogla doseči svojih želja, ker vedno gledam na to, da bo šlo nekaj narobe recimo: zastavim si cilj, d abom šla v to pa to srednjo šolo in jaz imam vedno v glavi kaj bo prišlo vmes, da bo šlo nekaj narobe, da bo težko itd. in se čisto pozabim osredotočati na lepe stvari, ki me čakajo na tej poti. Še na drugo vprašanje bom odgovorila res mislim, da sreča ostalih v meni prebudi žalost. Ko slišim nekoga, ki pove joj kako sem srečen, ali pa se mu uresničijo dolgoletne sanje to v meni prebudi grozno žalost, ker pomislim koliko sem garala, da bi nekaj dosegla pa ni uspelo. En primer: pred nekaj letim sem si neizmerno močno želela psa. Cele dneve sem prejokala dobesedno, ko sem delala čisto nekaj drugega recimo telovadila in pomislila kako bi mi bilo lepo, če bi peljala svojega psa na sprehod sem začela jokati in se nisme mogla pobrati. Ko pa je moja sošolka povedala, da je dobila psa sem bila an robu živčnega zloma. Res ne vem zakaj sreča drugih v meni prebudi jezo in žalost problem je tudi, ker sem nevoščljiva npr. moja soseda si zidata hišo in jaz sem jima nevoščjiva, ker si jo jaz tudi želim in bi od jeze samo znorela. Grozno mi je. Danes, ko sem se pogovarjala z sošolko in ji omenila, da sem žalostna in jezna ko so drugi srečni mi je rekla, da to ni normalno in me je to še samo bolj potrlo.
Hvala.
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Uredništvo
Katarina Šepetavc
Objavljeno: 19 jan. 2024 14:34
Odgovor svetovalke:
Pozdravljena,
najprej oprosti, ker si toliko časa čakala na odgovor.
Vesela sem, da si se ponovno javila in podrobneje opisala svoje doživljanje. Kot si že sama napisala - pozabiš se osredotočati na lepe stvari, ki te čakajo na poti. Dobra stvar na svetu pa je, da smo mi sami gospodarji svojih misli in da lahko naše možgane naučimo, na kaj se morajo osredotočati. Tudi ti imaš to moč pri svojih možganih.
Seveda pa vsako učenje terja čas in tebi se ne bo razmišljanje spremenilo, kot da bi pritisnila na stikalo. Ker si pozavestno nagnjena k zaskrbljenosti in negativnih stvarem, boš morala zavestno preusmeriti svoje misli v drugo smer. Trajalo bo, da bo sprememba očitna, ampak verjamem, da ti bo uspelo. Morda bi za začetek poskusila tako, da naprimer vsak večer napišeš v en lep zvezek 5 lepih stvari, ki so se ti danes zgodile. Ni treba, da je to nekaj zelo pomembnega in velikega, lahko je to pogovor s prijateljico, lep sončen dan, sprehod s tvojo najljubšo glasbo v ušesih, ogled smešnega filma,.... Karkoli. Seveda se ti bodo vmes najbrž prikradle misli, kot so..."ja, danes je bil lep sončen dan, ampak potem se je zgodilo....". Ko pomisliš na lepo stvar, in prideš do besede "ampak", si reci glasno STOP. Ne boš dovolila, da ti ta ampak pokvari tisti lep trenutek, ki si si ga ustvarila ob misli na lep sončen dan. To bo treba kar velikokrat zelo zavestno ponavljati, da bodo tvoji možgani počasi spreminjali tvoj način videnja in gledanja na stvari. Verjamem pa, da boš zmogla in potem se boš vsaj občasno tudi pozavestno lahko bolj osredotočala na pozitivne stvari, za katere veš, da so tam.
Pretirano zaskrbljenost glede tega, kaj se lahko zgodi, lahko (spet počasi, a vztrajno) rešuješ s tem vprašanjem: Ali imam na to, kar me skrbi, vpliv? Če ja, potem razmisli, kaj lahko narediš, da bodo posledice tega, kar te skrbi, čimbolj ugodne zate. Če vpliva nimaš.... potem te lahko skrbi v nedogled, ampak ne moreš spreminjati stvari, na katere nimaš vpliva - tu se je nekako treba s situacijo sprijaznit in upat na najboljše.
Verjamem, da bo s časom in s treningom misli boljše. Ne prehitro obupat, če se stvari ne bodo razvijale v zamišljeno smer v kratkem času. Počasi in vztrajno se da vplivat tudi na naše možgane.
Še se oglasi, da vidim, kako ti gre. Seevda pa ti želim veliko uspeha.
Katarina Šepetavc, univ. dipl. pedagoginja
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.