#to sem jaz

Vprašanje:

Sem malo anoreksična

Tema: Motnje hranjenja, Odnosi v družini, Prehrana in gibanje, Telesna samopodoba

  • Fr

    Frančka

    Frančka

    Objavljeno: 01 maj 2024 16:40

    Že kakšne 6 ali 7 let se obremenjujem, da sem predebela. Vedno sem hotela samo malo shujšati, a se potem nisem uspela ustaviti dokler ni postalo tako, da so vsi opazili in sem se zaradi tega morala ustaviti. Družina se o tem z mano noče pogovarjati (meni je težko in mislim, da je njim še težje). Zaenkrat je največ kar sem shujšala samo 5 kil v 3 mesecih (visoka sem 162cm, ko sem najbolj shujšala sem imela 47). Hočem pa postati rees močna (rada bi mela mišice), zato dosti telovadim (karate, tek, kolesarjenje, challengi za hujšanje...). Odločila sem se, da bom začela več jesti in se ne tehtati, a si ne zaupam, da sem še vedno suha (vidim, da so se mi mišice v tem mesecu dosti bolj okrepile kot prej, ampak vseeno). Stresno mi je tudi kupovanje oblek, ker so mi vse preširoke v pasu in se mama pritožuje, ker težko najdem primerne obleke.

    Rada bi poiskala pomoč, mogoče od osebne zdravnice, ampak ne vem, kako do nje. Vsa sporočila in klice opravljajo starši, sistematskega pregleda ne bom imela še veliko časa.

    Sodeluj v pogovoru

  • Uredništvo

    Maruša Bertoncelj

    Objavljeno: 06 maj 2024 07:15

    Odgovor svetovalke:

    Draga Frančka.

    Najprej vse pohvale za sprejeto odločitev! Še toliko bolj sem navdušena, ker s tabo lahko delim navdušenje nad mišicami - tudi sama letos začela dvigovati uteži. :)

    Res se mi zdi škoda, da več najstnic ne stremi k temu, da bi bile fizično bolj močne, kar je daleč najboljša naložba v zdravje - pa še estetsko so razvite mišice (v mejah normale, seveda) precej bolj prijetne na oko, kot shiranost.

    Žal mi je, da se v tem položaju nahajaš tako sama in da se s starši ne moreš pogovarjati o svoji stiski. Dobra novica zate je, da greš do svoje zdravnice lahko sama brez vednosti staršev. Si že dovolj stara, da ni potrebno, da te spremljajo.

    Pridobivanje na teži je vedno stresno, tudi ko si tega želimo. Počasnost je dober znak, saj praviloma vsaka hitra sprememba v ali na telesu predstavlja zanj veliko breme. Tudi zaupanje v lastne občutke se gradi počasi. Mislim, da delaš vse prav - prehitevanje in pretiravanje z ničemer na dolgi rok ne delujeta. To pa je edino kar šteje: pozitivne spremembe so običajno rezultat velikega števila majhnih, a doslednih korakov. :)

    Pogumno naprej!

    Želim ti lep mesec maj,

    Maruša Bertoncelj, univ. dipl. socialna pedagoginja

  • Anonimno

    Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.

  • Brezplačno

    Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.

  • Strokovno

    V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.

Odgovori

Pravila uporabe spletne svetovalnice

Obrazec, kjer lahko zastaviš vprašanje

Vpiši vzdevek. Uporabiš lahko: črke slovenske abecede, številke, presledek, - in _

Izberi spol. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Vpiši svojo starost. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Ne najdeš odgovora?

Zastavi vprašanje