Sanje zakon

Odgovor svetovalca:

Drago dekle!

Natrosila si kar nekaj vprašanj. Najprej sprašuješ, zakaj ljudje sanjamo, v zvezi s sanjami pa te zanima, ali se lahko stvari, o katerih sanjaš, kasneje v realnem življenju tudi uresničijo, torej o možni jasnovidnosti sanj oz. o njihovem uresničevanju. Sprašuješ pa še, ali tudi živali sanjajo.

Najprej ti naj odgovorim, zakaj ljudje sanjamo, kaj so sanje. Sanje se pojavljajo pri vseh ljudeh, zanimivo je, da se pojavljajo tudi pri večini sesalcev (npr. pri psu, ki v sanjah cepeta, cvili ipd.) in celo pri nekaterih ptičih. V spanju se sanjsko stanje pojavi tedaj, ko so izklopljene motorične funkcije in vsa višja duševna dejavnost s kritičnim mišljenjem, ni pa izklopljena popolnoma vsa duševna dejavnost (spomin, fantazije, asociacije in nekontrolirane misli). Sanje so namišljeno doživetje zvokov, slik ali drugih občutkov med spanjem (vid, sluh, voh, tip, okus).

Predvidevajo, da človek sanja približno 2 uri vsako noč, zapomni pa si manj kot 10% sanj. V glavnem ne sanjamo takrat, ko imamo globok spanec, ampak takrat, ko smo že bolj v polsnu, ko sicer spimo, vendar smo že bližje budnemu stanju. V tem stanju so sanje najmočnejše ali pa se teh sanj najbolj spomnimo.

Ena od možnih razlag »jasnovidnosti« sanj in njihovega »uresničevanja« je naslednja:
Vsebina sanj je praviloma pogojena z nečim, kar se dogaja v notranjosti. Človek pogosto sanja o tem, kar si (zavestno ali podzavestno) želi, da bi se zgodilo, lahko pa sanja tudi o tem, česar si (zavestno ali podzavestno) ne želi, da bi se zgodilo, nadalje o tem, o čemer večkrat razmišlja, kar ga tako ali drugače (zavestno ali podzavestno) bega ipd. Ko se pa kakšna takšna sanjska vsebina uresniči, pa imamo občutek, da so se uresničile naše sanje. Človekov spomin pa je zelo selektiven, lažje in rajši si zapomnimo stvari, ki so nam všeč, ki nas zadovoljujejo, ki se skladajo z našimi željami in pričakovanji, prej pa (na srečo!) pozabljamo stvari, ki nam niso všeč, ki se ne skladajo z našimi željami in pričakovanji. Bolj smo pozorni in si zapomnimo tudi nenavadna naključja, ki smo jih intenzivneje čustveno doživeli. Pri »uresničevanju« naših sanj pa je možen tudi pojav, da različne podrobnosti iz sanj ali predstav, ki se jih spominjamo, (podzavestno) prilagajamo kasnejšemu dejanskemu dogajanju, da je podobnost med sanjami in kasnejšim dogodkom čim večja.

Menim pa, da v tvojem primeru, ko opisuješ, da se ti je dvakrat zgodilo, da si nek dogodek (izgovorjen stavek oz. branje neke vsebine) že doživela v svojih sanjah, najverjetneje ne gre za uresničevanje sanj, ampak za drug pojav.

Gre za pojav, ko imamo včasih občutek, kot da se je nekaj, kar smo pravkar doživeli, enkrat že zgodilo oz. da smo to nekoč že doživeli (tebi se je zazdelo, da si to doživela v svojih sanjah). Zaznavanje oziroma prepoznavanje nekega dogodka, neke situacije, kar je pravzaprav posploševanje pretekle izkušnje, utegne biti zmotno, tako da nekaj, česar še nikoli nismo videli, prepoznamo kot že znano, že videno. Takšnemu pojavu pravimo »že videno« (»déjà vu« - izg. dežá ví). Gre torej za občutje, pri katerem se zdi, da se je pravkar videno dogodilo že prej, čeprav se zagotovo ni.

Tak pojav ni redek in se dogaja v okviru popolnoma normalnega, vendar zmotnega doživljanja. Velikokrat npr. človek na cesti sreča osebo, ki jo nagovori kot starega znanca, a se mora v naslednjem trenutku opravičiti, ker se je zmotil. Prav tako lahko npr. ponovno doživimo, da pridemo v kak kraj, kjer še nikoli nismo bili, a se nam zdi tako do podrobnosti in v živo znan, da začnemo resno misliti, da smo ga že večkrat videli.

Obratni pojav je »nikoli videno« (»jamais vu« - izg. žame ví). Gre za doživljanje napačnega občutka, ko oseba sedanje dogajanje občuti, kot da ga opravlja prvič, vendar ga je zagotovo že opravljala, doživela v preteklosti. Doživimo občutek, kot da se nekaj, kar smo pravkar doživeli ali pravkar doživljamo, še nikoli ni zgodilo oz. da tega še nikoli nismo doživeli, čeprav se je to zagotovo že zgodilo oz. smo zagotovo že doživeli.

Oba pojava sta popolnoma normalna, ko pa takšen pojav doživimo, nas obidejo precej neprijetna občutja.

Da ne bo odgovor na tvoja vprašanja predolg, pa ti bom o tem, ali luna nosi človeka, posredoval posebni odgovor.

Brane But, univ. dipl. psiholog

Odgovor svetovalca:

Drago dekle!

Zdaj pa še naj odgovorim na tvoja zanimiva vprašanja o mesečnosti.

Mesečnost ali somnambulizem, kot pojav imenujejo strokovnjaki, ni redka. Vsak mesec, ko se na nebu zadebeli luna, mnogi starši potarnajo, kako 'otroke nosi polna luna'. Po podatkih raziskav naj bi bilo kar 30 odstotkov otrok začasnih mesečnikov – to pomeni, da jih nočna hoja začne mučiti med tretjim in četrtim letom, kar pa se navadno konča do štirinajstega leta starosti.

Zakaj nas nosi luna? Za mesečnost strokovnjaki pravijo, da so v veliki meri kriva podedovana nagnjenja – v družinah, kjer sta mesečnika oba starša, ima težave kar 60 odstotkov otrok. Pomemben in velik dejavnik pa so duševne obremenitve, kot so stres, strah in pritiski iz okolice.

Kako prepoznati mesečnost? Mesečnika boste prepoznali po tem, da se bo sredi noči zbudil in se bo z odprtimi očmi sprehajal po stanovanju ali pa bo sedel na primer na postelji in se pogovarjal. Nekateri premikajo predmete, drugi vsebinsko nepovezano govorijo, če pa bomo takšnega človeka zbudili, bomo dobili nesmiselna pojasnila. Otroci zelo velikokrat kričijo ali jokajo. Vsem pa je enako to, da se zjutraj ne spomnijo nočnega dogajanja.

Zakaj je mesečnost nevarna? Mesečnost sama po sebi ni nevarna, je pa zelo nevarno, če imamo doma nezavarovane predele. Zato je pomembno, da na vrh stopnic nastavimo ograjo, da so okna ponoči zaklenjena ali zaprta tako, da jih otrok ne more odpreti, da zapiramo balkonska vrata itd. Miren spanec si bodo starši zagotovili, če bodo pred spanjem pregledali, ali je vse zaščiteno in varno, če bi se otrok, ki ga nosi luna, odpravil na 'nočni pohod'.

Ali naj mesečnika zbudimo? Strokovnjaki svetujejo, da mesečnika nikoli ne zbudimo, saj se bo ustrašil. Najboljša rešitev je, da ga tiho odpeljemo nazaj do postelje. Oseba, ki se med mesečnostjo zbudi, se navadno odzove zmedeno in neusklajeno, zelo redko burno ali celo nasilno.

Brane But, univ. dipl. psiholog

Odgovor svetovalca:

Drago dekle!

Sprašuješ še, zakaj luna vpliva na nas.

Za mesečnost je kriv preskok v možganih. Zdravniki pravijo, da je pri mesečnikih motena struktura spanja. Navadno je tako, da je prehod iz globokega spanja v fazo REM postopen, pri mesečnikih pa pride do nenadnega preskoka. Za fazo REM vemo, da pomeni fazo lahnega spanca, za katero sta značilna hitro premikanje oči in zelo intenzivne sanje. Ta nenadna menjava možgane preseneti. V sanje morajo nenadoma priklicati akcijske prizore, ob tem pa blokirati gibalni center, kar jih preobremenjuje. Posledica dogajanja v možganih pa je, da zapornice gibalnega centra ostanejo odprte in prepuščajo v mišice živčne signale, zaradi katerih se potem speči odpravi na pot.

Več o vplivu lune na naše obnašanje pa si lahko prebereš na naslednji povezavi:
http://www.viva.si/Psihologija-in-odnos ... %C5%A1anje

Brane But, univ. dipl. psiholog

Pozdravljena,

opravičujemo se ti, ker že dolgo čakaš na odgovor.
Žal je tvoje vprašanje pomotoma pristalo v napačnem nabiralniku.
Zdaj smo ga poslali svetovalcu, ki bo na to vprašanje kmalu odgovoril.

Lep pozdrav iz uredništva.

Odgovor svetovalca:

Drago dekle!

Pišeš, da si že marsikaj prebrala o sanjah in da te ta tema zelo zanima. Pa si še midva najprej poglejva nekaj več o sanjah.

Na TSJ sem že večkrat odgovarjal na razna vprašanja o sanjah. Mnoge mladostnike zanima, kaj so pravzaprav sanje, zakaj sanjamo in kaj lahko sanje pomenijo. Da ti pa ne bo potrebno brskati po TSJ, kaj sem že pisal o sanjah, ti bom bolj obširno odgovoril.

V spanju se sanjsko stanje pojavi tedaj, ko so izklopljene motorične funkcije in vsa višja duševna dejavnost s kritičnim mišljenjem, ni pa izklopljena docela vsa duševna dejavnost (spomin, fantazije, asociacije in nekontrolirane misli). Zato človek sanja, predstave se mu neurejeno podijo »po glavi«, kar prikazuje tudi EEG (elektroencefalogram – grafični prikaz električnih tokov v možganih) s tipično sanjskimi valovi. Sanje so namišljeno doživetje zvokov, slik ali drugih občutkov med spanjem (vid, sluh, vonj, tip, okus). Sanje se pojavljajo pri ljudeh, večini sesalcev (npr. pri psu, ki v sanjah cepeta, cvili ipd.) in pri nekaterih ptičih.

Raziskave kažejo, da se sanje pojavljajo v tako imenovanem REM spancu. REM spanec je stanje, ko sicer spimo, vendar smo najbližje tistemu stanju, ko smo budni. V tem stanju so sanje najmočnejše ali pa se teh sanj najbolj spomnimo. Predvidevajo, da človek sanja približno 2 uri vsako noč.

Posameznik po navadi ne more izvajati kontrole nad svojimi sanjami. Izjema tukaj je tako imenovano lucidno sanjanje, v katerem posameznik spozna, da sanja in lahko do neke mere kontrolira sanjsko okolje. Posamezniki lahko občutijo močne občutke med sanjanjem. Sanje, ki povzročijo občutek strahu/nelagodja, imenujemo nočne more.

Sanje same imajo lahko različne izvore, na splošno pa lahko navedemo naslednje vzroke sanj:
1. Vzrok sanj je lahko v nadaljevanju dnevne duševne dejavnosti, interesov in želja, zato človek pogosto sanja o tem, kar je prejšnji dan doživel ali o čemer je prejšnje dneve premišljeval.
2. Vzrok sanj je lahko tudi spomin; zanimivo je, da segajo sanje tem globlje v preteklost, čim globlje je spanje.
3. Pogosti vzroki sanj so fiziološki dražljaji . Če ima npr. človek mrzle noge, lahko sanja, da plava; če leži na roki, tako da ovira kroženje krvi, lahko sanja, da ga nekdo preganja, a ne more zbežati, ker je privezan ipd. Znane so npr. mučne sanje (boji z divjimi zvermi, s strahotnimi prividi ipd.).
4. Posebni vzroki sanj so budilni dražljaji (npr. budilka, ropot, govorjenje), ki so večkrat združeni z nasprotno željo, da bi ne bilo treba vstati.
5. Pogosto sanja človek o tem, kar si želi, da bi se zgodilo. Freudu so npr. sploh vsake sanje izpolnjevanje (podzavestnih) želja.

Eden od možnih vzrokov vsebine naših sanj je torej v tem, da človek pogosto sanja o tem, kar si (zavestno ali podzavestno) želi, da bi se zgodilo, lahko pa sanja tudi o tem, česar si (zavestno ali podzavestno) ne želi, da bi se zgodilo, nadalje o tem, o čemer večkrat razmišlja, kar ga tako ali drugače (zavestno ali podzavestno) bega ipd.

Vzrok tvojim sanjam, da si dobila dojenčka in da skrbiš zanj, je dokaj razumljiv. Dejstvo, da ima tvoja sestra dojenčka, buri – zavestno in/ali podzavestno – tvojo domišljijo, kar se odraža v tvojih sanjah. V domišljiji oziroma sanjah si predstavljaš, kako bi bilo, če bi ti sama imela dojenčka. Pri tem ni pomembno, kako si ga dobila, ampak, da ga imaš.

Tvoja hoja, govorjenje in petje v spanju, zagotovo ni povezano s tem, da si zvečer lačna in to tem bolj lačna, čim bolj pozno je. To so pojavi, ki se dogajajo med spanjem v zvezi s sanjami.

Brane But, univ. dipl. psiholog

Spoštovani,

spletna svetovalnica je namenjena mladostnikom in njihovim težavam pri odraščanju.

Morda poskusite poiskati svetovalca, ki se bo z vami poglobil v razlago sanj, v Centru za psihološko svetovanje Posvet. Psihološka pomoč je na voljo brezplačno in brez napotnice.

Lep pozdrav iz uredništva.