SANJE!

Odgovor svetovalca:

Draga Sara!

Na TSJ sem že večkrat odgovarjal na razna vprašanja o sanjah. Mnoge mladostnike zanima, kaj so pravzaprav sanje, zakaj sanjamo in kaj lahko sanje pomenijo. Da ti pa ne bo potrebno brskati po TSJ, kaj sem že pisal o sanjah, bom tudi tebi bolj obširno odgovoril, na koncu pa še dodal nekaj neposrednih odgovorov na tvoja vprašanja.

V spanju se sanjsko stanje pojavi tedaj, ko so izklopljene motorične funkcije in vsa višja duševna dejavnost s kritičnim mišljenjem, ni pa izklopljena docela vsa duševna dejavnost (spomin, fantazije, asociacije in nekontrolirane misli). Zato človek sanja, predstave se mu neurejeno podijo »po glavi«, kar prikazuje tudi EEG (elektroencefalogram – grafični prikaz električnih tokov v možganih) s tipično sanjskimi valovi. Sanje so namišljeno doživetje zvokov, slik ali drugih občutkov med spanjem (vid, sluh, vonj, tip, okus). Sanje se pojavljajo pri ljudeh, večini sesalcev (npr. pri psu, ki v sanjah cepeta, cvili ipd.) in pri nekaterih ptičih.

Raziskave kažejo, da se sanje pojavljajo v tako imenovanem REM spancu. REM spanec je stanje, ko sicer spimo, vendar smo najbližje tistemu stanju, ko smo budni. V tem stanju so sanje najmočnejše ali pa se teh sanj najbolj spomnimo. Predvidevajo, da človek sanja približno 2 uri vsako noč.

Posameznik ponavadi ne more izvajati kontrole nad svojimi sanjami. Izjema tukaj je tako imenovano lucidno sanjanje, v katerem posameznik spozna, da sanja in lahko do neke mere kontrolira sanjsko okolje. Posamezniki lahko občutijo močne občutke med sanjanjem. Sanje, ki povzročijo občutek strahu/nelagodja, imenujemo nočne more.

Sanje same imajo lahko različne izvore, na splošno pa lahko navedemo naslednje vzroke sanj:
1. Vzrok sanj je lahko v nadaljevanju dnevne duševne dejavnosti, interesov in želja, zato človek pogosto sanja o tem, kar je prejšnji dan doživel ali o čemer je prejšnje dneve premišljeval.
2. Vzrok sanj je lahko tudi spomin; zanimivo je, da segajo sanje tem globlje v preteklost, čim globlje je spanje.
3. Pogosti vzroki sanj so fiziološki dražljaji . Če ima npr. človek mrzle noge, lahko sanja, da plava; če leži na roki, tako da ovira kroženje krvi, lahko sanja, da ga nekdo preganja, a ne more zbežati, ker je privezan ipd. Znane so npr. mučne sanje (boji z divjimi zvermi, s strahotnimi prividi ipd.).
4. Posebni vzroki sanj so budilni dražljaji (npr. budilka, ropot, govorjenje), ki so večkrat združeni z nasprotno željo, da bi ne bilo treba vstati.
5. Pogosto sanja človek o tem, kar si želi, da bi se zgodilo. Freudu so npr. sploh vsake sanje izpolnjevanje (podzavestnih) želja.

O sanjah obstajajo zelo različne teoretične razlage. Temeljitejšo analizo sanj je prvi podal Freud s svojo psihoanalizo. Po njegovi psihoanalitični razlagi sanje niso naključje. Doživetja, občutenja, ki so zavestnemu jazu neprijetna, ki nas navdajajo z občutjem tesnobe, bojazni, ker so v nasprotju z moralnimi predpisi, našimi pričakovanji, željami, hotenji, se iz zavesti potlačijo v podzavest, v področje nezavednega. V podzavest se lahko na primer potlačijo tudi nezadovoljene potrebe, ki jih zaradi različnih vzrokov, tudi objektivnih, ne moremo ustrezno zadovoljevati. Iz podzavesti pa se te potlačene vsebine javljajo v simbolični podobi kot sanje.

Človekova podzavest ima svojo posebno logiko, to ni samo neka temna ali iracionalna (nerazumska, domišljijska) vsebina, ampak gre za neke zakonite zveze med zavestjo in podzavestjo ter za izmenično dejavnost med obema ravninama osebnega življenja. Podzavest je najbolj povezana z zavestjo po sanjskih procesih. Po sanjah se najbolj razodeva izmenična interakcija med globino in površino osebnosti, med podzavestjo in zavestjo, med nezavednim in zavednim. Po sanjah in njihovi simboliki v zvezi z raznimi drugimi obrambnimi mehanizmi se razodeva logika podzavesti. Skozi sanje se torej razodeva podzavest sama in skozi sanje podzavest obenem razodeva in razgalja našo zavest in odgrinja s tem celotno podobo osebnosti.

Morda je bila moja razlaga, zakaj sanjamo in kaj sanje lahko pomenijo, preveč zapletena, bila pa je strokovna. O tem, zakaj sanjamo in kaj lahko sanje pomenijo, o čemer sprašuješ, si zgoraj prebrala obširnejšo razlago. Posebej pa sprašuješ, zakaj se sanje lahko tako točno zaključijo – nekaj minut pred uro, ko običajno vstaneš.

Proti jutru ni več globokega spanca in se naše spanje približuje budnemu stanju (REM spanec). Navajena si, da vstajaš ob sedmi uri in se nekaj minut prej tudi zbudiš. To se pa odrazi v tvojih sanjah, ki so pa takrat že bolj polsanje, na katere že lahko tudi vplivaš (lucidno sanjanje) in vidiš uro, ki kaže nekaj minut do sedmih. Tvoja »notranja« ura te tako opozori, da boš čez nekaj minut morala vstati.

Brane But, univ. dipl. psiholog