Vprašanje:
sanjarjenje 24/7
Tema: Sanje
-
he
hej_la
hej_la
Objavljeno: 10 jun. 2025 23:30
Jaz sanjarim že odkar sem bila majhna. Vedno sem si predstavljala zgodbice v moji glavi in vedno sem bila jaz v njih (mislim da se je začelo ko sem bila 8). To se še vedno dogaja samo da so moje "zgodbice" bolj izvirne. Predstavljam si sanjsko sebe, predstavljam se da živik svoje sanjsko življenje imam sanjsko službo in družim se z "slavnimi" ljudmi katere zelo občudujem. To si predstavljam res ves čas v šoli, doma in pred spanjem. Sploh nevem kdo sem brez tega in nevem kako ostali ljudje lahko živijo brez tega. Počutim se noro res noro. Ampak to delam največkrat doma, v svoji sobi ,ko sem sama. Uzamem slušalke in imam glasbo dokonča naglas in sanjarim. Po več ur. V šoli to delam ko se noben ne pogovarja z mano, in učasih samo sebe Ujamem da delam različne obraze glede na mojo zgodbo v moji glavi. Zgodb imam zelo veliko vsaka je drugačna in zelo res zelo so resnične. Res nevem kako naj to neham kadar koli se nič ne dogaja se moji možgani takoj in avtomatsko izklopijo in grem nazaj na sanjarjenje. Res nevem kako ostali lahko živijo brez tega. To je res velik del mojega življenja in nevem kako sploh začeti da bi se to lahko nehalo. Na internetu sem malo pobrskala in pisalo je da se temu reče "maladaptive daydreaming" in da veliko ljudi dela isto kot jaz ampak nikjer ni pisalo kako naj to neham. ko se pogovarjam z drugimi ljudmi sem čisto prisotna.
Kako naj to neham?
-
Uredništvo
Živa Pirc
Objavljeno: 12 jun. 2025 13:16
Odgovor svetovalke:
Pozdravljena,
v sporočilu opisuješ svoje navade glede sanjarjenja in se sprašuješ, zakaj toliko sanjariš in kaj to pomeni zate. Opisuješ, da je tvoja domišljija res močna, da so zgodbe žive, podrobne, in občutek imaš, da si v njih ti najbolj prava verzija sebe. Zato ni pravzaprav nič čudnega, da tja pogosto “zbežiš”, saj se v teh zgodbah najverjetneje počutiš varno, pomembno, sprejeto ali povezano. Včasih si ljudje ustvarijo tak svet v sebi zato, ker se v resničnem svetu ne počutijo tako dobro ali pa je to lahko način, kako se naš um skuša zaščititi ali kako si pomaga, da gre lažje skozi dan.
A če se sanjarjenje začne dogajati tako pogosto, da ti jemlje preveč časa, da težko ostajaš zbrana ali da se ti zdi, da brez tega sploh ne veš, kdo si, potem se zdi smiselno, da začneš iskati ravnotežje. To ne pomeni, da moraš zdaj kar nehati s sanjarjenjem. Tvoj notranji svet absolutno ni nekaj slabega, ampak je poseben del tebe. Pomembno pa je, da začneš raziskovati, zakaj tvoji možgani tako pogosto "odlebdijo" in kaj v resničnem življenju pogrešajo ali si želijo drugače.
Ko se začneš naslednjič zavedati, da spet sanjariš, si lahko rečeš: “Aha, spet sem tam. Kaj zdaj v resnici čutim? Kaj se mi dogaja?” Poskusi opazovati, v kakšnih trenutkih se to največkrat dogaja (ali si takrat sama, ti je dolgčas, si žalostna, utrujena?).
Ker imaš tako dobro domišljijo, verjamem, da jo lahko izkoristiš tudi v ustvarjalne namene. Mogoče bi ti pomagalo, če zgodbe začneš zapisovati, risati ali deliti z nekom, ki ti je blizu. Lahko jih spremeniš v nekaj, kar ni več samo v glavi, ampak začne živeti tudi zunaj tebe. S tem počasi ustvariš stik med svojim domišljijskim svetom in resničnim.
Mislim, da bi bilo smiselno tudi, da o sanjarjenju poveš staršem in lahko skupaj obiščete kliničnega psihologa, ki lahko podrobneje opravi diagnostične preizkuse in ti pomaga pri razumevanju same sebe. Lahko se obrnete na lokalni Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov.
Želim ti vse dobro,
Živa Pirc, mag. psihologije
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.