samozadovoljevanje in zaničevanje

Odgovor svetovalke:

Pozdravljen, Žiga!

Pišeš, da se že več let pogosto samozadovoljuješ, s čimer si že večkrat skušal prenehati, a ti ni uspelo. Pri samozadovoljevanju vedno uporabljaš material, ki vsebuje elemente žaljenja, poniževanja ali zaničevanja. Sprašuješ se, kaj je s teboj narobe in kako se lahko popraviš.

Kar opisuješ, v psihologiji navadno razumemo kot specifičen vzorec spolnega vzburjenja, ki je povezan z dinamiko moči, sramu, ponižanja ali samopodobe, ne pomeni pa nujno, da je s teboj nekaj narobe. Vsebina, ki ponižuje ali zaničuje, je lahko del fantazij o moči, ki so povezane s preferenco za dominantno ali submisivno (podredljivo) vedenje. Pri nekaterih ljudeh je spolno vzburjenje povezano z občutkom izgube nadzora, vlogo »manjvrednega« ali s tem, da nekdo drug simbolno prevzame oblast. To ne pomeni nujno, da si oseba tega želi v realnem življenju, saj so fantazije pogosto ločene od dejanskih želja. Spolno vzburjenje se lahko pri ljudeh poveže tudi s sramom ali ponižanjem, ker je bila v njihovih izkušnjah spolnost zgodaj povezana s prepovedjo, krivdo ali sramom. Lahko pa gre tudi za to, da je bil sram za osebo močno čustvo, ki se je kasneje »navezalo« na vzburjenje. Intenzivna (tudi neprijetna) čustva namreč povečujejo fiziološko vzburjenost in možgani se lahko naučijo povezati vzburjenje z zelo specifičnimi čustvi.

Pri opisanem vzorcu spolnega vzburjenja pa ne gre nujno za fetiš. O fetišu govorimo, ko je vzburjenje vezano na zelo specifičen element (npr. točno določena vrsta poniževanja) in je brez tega elementa vzburjenje zelo oteženo ali nemogoče - oseba torej vedno znova izbira točno določene vsebine, saj brez njih ne doživi vzburjenja. Če pa oseba doživi močnejše vzburjenje ob določenih temah (npr. ponižanje, dominanca, sram), a to ni edini pogoj za vzburjenje, govorimo o spolni preferenci ali specifični fantaziji, ki se skozi čas lahko spreminja.

Opisani vzorci spolnega vzburjenja sami po sebi niso problematični, če osebi ne povzročajo stiske, ne ovirajo odnosov ter ne prerastejo v vsebine, ki jih oseba sama doživlja kot neskladne s svojimi vrednotami (npr. nasilne vsebine). V kolikor pa oseba v zvezi s svojimi spolnimi preferencami čuti sram, gnus ali notranji konflikt, ima občutek, da brez takih vsebin sploh ne more doživeti vzburjenja, ali pa se vzorec vzburjenja stopnjuje in povzroča občutek izgube nadzora, lahko pride do močne čustvene stiske in tudi do razvoja duševnih motenj (npr. depresije ali anksioznosti).

Izpostaviti želim še to, da zgoraj zapisano velja za odrasle osebe, pri mladoletnih osebah, ki so še v procesu telesnega, spolnega in duševnega dozorevanja, pa je potrebno upoštevati nekatere posebnosti. V obdobju mladostništva pride do močnega porasta spolnega vzburjenja, obenem pa možgani še niso dozoreli, so pa zelo "dojemljivi" za različne vsebine. Zaradi tega se vzburjenje lahko "prilepi" na zelo raznolike dražljaje. Že naključen stik z določenimi vsebinami (npr. na spletu), ki se ujame z močnim čustvom (npr. sramom), lahko sproži razvoj preference za določene (npr. poniževalne) vsebine. V tem obdobju so zato spolni vzorci so še zelo spremenljivi, preference se pogosto spreminjajo, širijo ali izginejo, možgani pa še nimajo stabilne spolne identitete. Pri mladostnikih se zato izogibamo izrazu fetiš, temveč raje govorimo o začasnem vzburjevalnem vzorcu ali eksperimentalni fantaziji.

Načeloma ni problematično, če gre pri teh vzorcih za fantazije (ne za dejansko škodljivo vedenje), če mladostnik ob tem ne doživlja močne stiske ali gnusa do sebe, če te preference niso edini vir vzburjenja in če ni vpleten pritisk, prisila ali samopoškodovalno vedenje. Veliko mladostnikov ima fantazije, ki kasneje izzvenijo, se preoblikujejo ali povsem spremenijo. Strokovno pomoč pa je priporočljivo poiskati, če je vzburjenje vezano izključno na poniževanje, se pojavljajo močni občutki sramu, sovraštva do sebe ali krivde, fantazije vključujejo samokaznovanje, bolečino ali izničenje sebe, oseba uporablja te vsebine kot edini način uravnavanja stiske ali če pride do tveganega vedenja ali iskanja potrditve v škodljivih odnosih.

Bistvo mojega dolgega zapisa je v tem, da s teboj ni nič narobe. Upam, da sem ti uspela razumljivo pojasniti, zakaj lahko prihaja do doživljanja in ravnanja, ki ga opisuješ. Pomembno je, da se zavedaš, da te to ne definira in ne pomeni, da boš vedno čutil na enak način. Četudi pa bodo preference, ki jih opisuješ, ostale podobne, je to povsem v redu, dokler to ne predstavlja stiske ali nevarnosti tebi ali drugim. V kolikor pa ob tem sedaj doživljaš močno stisko ali celo simptome depresivnosti ali anksioznosti, ti toplo priporočam, da se obrneš na strokovnjaka za duševno zdravje. Usmeritve v zvezi s tem najdeš v rubriki Poišči pomoč.

Želim ti vse dobro in te lepo pozdravljam,

Anja Rakovec, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Še nekaj pomembnega sem pozabila izpostaviti. Svetujem ti, da poskušaš uporabo pornografije in podobnih vsebin omejiti ali z njo povsem prekiniti. Prekomerna in nekritična uporaba pornografije namreč dokazano negativno vpliva na medosebne in spolne odnose ter spodbuja oblikovanje nezdravih prepričanj in pričakovanj v zvezi s spolnostjo. To je še posebej problematično za mladostnike, saj so bolj dovzetni za ponotranjanje takšnih vsebin, vzburjenje pa se pri njih hitreje "utrdi" v ponavljajoče se vzorce. Poleg tega pornografske vsebine redko prikazujejo zdravo dinamiko poniževanja in na primer zamenjujejo ponižanje z objektivizacijo ali nasiljem. Pri mladostnikih, ki še oblikujejo spolno identiteto in nimajo toliko izkušenj z dejanskimi (spolnimi) odnosi, to lahko povzroči zmedo glede meja, želja in lastne vrednosti.

Namesto uporabe pornografije in omejevanja le na eno vrsto vsebin ti svetujem, da pri samozadovoljevanju uporabiš svojo domišljijo in si pozoren predvsem na svoje telesne občutke in manj na vsebino fantazij. Lahko pa si prebereš tudi kakšno knjigo v zvezi s tem.

Še enkrat lep pozdrav,

Anja Rakovec, mag. psihologije