Skoči do osrednje vsebine

Vprašanje:

Samozadovoljevanje in rimokatoliska vera

Tema: Razmišljam in imam stališča, Spolni odnosi in spolno življenje

  • En

    Ena punca

    Ena punca

    Objavljeno: 12 maj 2022 15:51

    Pozdravljeni, torej vesela bi bila ce bi mi na to odgovoril kaksen svetovalec, ki je rimokatoliske vere. Torej zanima me kaksen odnos ima vera do samozadovoljevanja. 
    Nevem koga naj drugega vprasam zato sem tudi pisala sem. 
    Hvala ce mi boste razlozili tole!! 

  • Uredništvo

    _izbrisan uporabnik_

    Objavljeno: 16 maj 2022 09:44

    Odgovor svetovalca:

    Drago dekle!

    Sprašuješ, kakšen odnos ima rimskokatoliška vera (rimskokatoliška cerkev) do samozadovoljevanja. Ker to sprašuješ kot 13-letnica, se bo moj odgovor osredotočil predvsem na obdobje najstništva. Moj odgovor bo tudi bolj izčrpen, saj se mnogi mladostniki srečujejo s tem vprašanjem. 

    Najprej si poglejva, kaj pravi o samozadovoljevanju stroka, nato pa malce bolj podrobno, kaj o tem pravi katoliška cerkev. Glede cerkvenega nauka o teh vprašanjih sem si predvsem pomagal s Katekizmom katoliške Cerkve. 

    V dobi odraščanja in dozorevanja mladostnik med drugim postopoma oblikuje svoj odnos do naravnega in družbenega okolja, do življenja, sveta, izgrajujejo se mu kriteriji, vrednote, oblikuje postopoma odnos do drugih ljudi in tudi do samega sebe in to z vseh vidikov – telesnega, duševnega in duhovnega. Mladostnik postopoma oblikuje svoj jaz. Takšno oblikovanje in dozorevanje pa poteka tudi na področju odnosov do nasprotnega spola in do samega sebe, kamor sodi tudi področje spolnosti. 

    Spolna potreba je naravna potreba vsakega človeka in tako kot druge svoje potrebe želi človek zadovoljevati tudi spolne potrebe. Zadovoljujejo se pa spolne potrebe lahko na različne načine, omeniti moramo predvsem: samozadovoljevanje (masturbacija), petting (medsebojno ljubkovanje, božanje, »mečkanje«), spolni odnos. Ti načini zadovoljevanja spolnih potreb predstavljajo tudi stopnje v spolnem dozorevanju. Marsikdaj pa mladi prehitevajo in se prehitro odločajo za spolne odnose. Največkrat to storijo iz radovednosti, da bi spoznali spolni odnos. Če pa za spolnost še niso pripravljeni, osebnostno zreli, lahko temu sledijo huda razočaranja, ki lahko imajo tudi daljnosežne negativne posledice v spolnem življenju. 

    Samozadovoljevanje je torej povsem naraven in normalen pojav, s katerim se srečajo skoraj vsi fantje, pa tudi dekleta v svojem telesnem dozorevanju in predstavlja pravzaprav prvi način neposrednega zadovoljevanja spolnih potreb. Pomembno pa je, da je samozadovoljevanje le občasno, da ni prepogosto, ko bi mladostnika že telesno in duševno izčrpavalo in ga nadvladalo. 

    Kar se pa tiče gledanja pornografskih filmov in obiskovanja spletnih strani s takšno vsebino pa naj poudarim, da bi bilo takšno početje pri tvoji starosti vsekakor škodljivo in neprimerno. Res je, da je to za najstnike privlačno in je zaradi lahke dostopnosti takšnih vsebin preko interneta zelo razširjeno, vendar je res, da lahko precej izkrivi pojmovanje spolnost in njene vloge v življenju.

    Kaj o samozadovoljevanju in obiskovanju maše (s prejemom svetega obhajila) pravi rimskokatoliška Cerkev.

    Cerkev priporoča vernikom ki se udeležujejo svete maše, da prejmejo tudi sveto obhajilo (kot enega od mnogih načinov zakramenta evharistije – daritve Kristusovega telesa in krvi), če so pripravljeni, kakor se zahteva. Vernik se sam odloča, kdaj pristopi k svetemu obhajilu, Cerkev pa predpisuje to obveznost vsaj ob veliki noči. Katekizem katoliške Cerkve pravi, da mora biti človek za prejem svetega obhajila polno včlenjen v katoliško Cerkev in v stanju milosti, se pravi, da se ne sme zavedati nobenega smrtnega greha. Kdor se zaveda, da je storil velik greh, mora prejeti zakrament sprave (opraviti spoved), preden pristopi k obhajilu. Pomembni so tudi duh zbranosti in molitve, upoštevanje posta, ki ga Cerkev predpisuje, in telesna drža (kretnje, obleka) kot znamenje spoštovanja do Kristusa. 

    Šesta božja zapoved se sicer imenuje "Ne prešuštvuj", izročilo Cerkve pa sledi v celoti vsem nravnim naukom Stare in Nove zaveze in razume to zapoved tako, da zaobseže vse grehe zoper čistost. 

    Poglejmo sedaj, kaj pravi Katekizem o čistosti. Čistost je uspela integracija (vključitev) spolnosti v osebo. Spolnost postane resnično človeška, kadar je na pravilen način zajeta v odnos od osebe do osebe. Čistost je nravna krepost, božji dar, milost, sad delovanja Duha. Čistost vsebuje vajo v obvladovanju samega sebe kot izraz človeške svobode, naravnane k podarjanju samega sebe. V ta namen je potrebna celovita in trajna vzgoja, ki napreduje po stopnjah rasti. 

    Katekizem tudi navaja, katera sredstva pomagajo živeti čistost: božja milost, pomoč zakramentov, molitev, poznavanje samega sebe, prakticiranje askeze, prilagojene različnim položajem, uresničevanje nravnih kreposti, zlasti kreposti zmernosti, ki teži k temu, da bi z razumnostjo prežela strasti. 

    Vsi verniki so poklicani, da živijo čisto življenje v skladu s svojim življenjskim stanom: eni živijo v čistosti ali posvečenem celibatu, drugi, če so poročeni, živijo zakonsko čistost; če niso poročeni, živijo čistost v vzdržnosti. 

    Kateri so glavni grehi zoper čistost? Katekizem pravi, da so takšni grehi: prešuštvo, masturbacija (samozadovoljevanje), nečistovanje, pornografija, prostitucija, posilstvo, homoseksualna dejanja. Ti grehi so izraz glavnega greha nečistosti, ki je eden od sedmih glavnih grehov.

    Nečistost sodi sicer med sedem glavnih grehov, ni pa to smrtni greh, če ne gre hkrati za veliko stvar, za popolno spoznanje in za premišljeno privolitev. Lahko rečemo, da bi po nauku Cerkve samozadovoljevanje kot veliki greh mladostnik storil, če bi ta dejanja zlorabljal, če bi se temu zavestno in premišljeno prepuščal ali celo silil. Ker pa je spolna potreba povsem naravna in če nuje po njeni zadovoljitvi mladostnik ne more razumsko premagati in ji kdaj popusti in svojo veliko telesno napetost olajša s samozadovoljevanjem, pa po nauku Cerkve lahko rečemo, da je to sicer greh, vendar odpustljiv. Katekizem namreč navaja, da mali (odpustljivi) greh storimo, kadar se pregrešimo v kaki mali stvari, ali tudi v veliki, a brez polnega spoznanja in popolne privolitve. Mali greh med drugim ovira človeka v izvrševanju kreposti in v udejanjanju nravno dobrega. 

    Pri tem pa je pomembno, da se človek o takšnih svojih dejanjih sam s sabo pogovori in razčisti pred svojo vestjo (skladnost človekovega ravnanja z njegovo vestjo). Pri tem pa je še potrebno poudariti, da se prejemanje svetega obhajila razume bolj kot hrano duše, pomoč in zdravilo, kot pa nagrado za lepo in čisto življenje.

    Upam, da sem na tvoja vprašanja dovolj izčrpno odgovoril.

    Brane But, univ. dipl. psiholog

  • En

    Ena punca

    Ena punca

    Objavljeno: 16 maj 2022 14:21

    Pozdravljeni, hvala za odgovor. 
    Ampak sem se malo slabo znasla v besedilu, ker je pisalo veliko razlicnih stvari npr. da je samozadovoljevanje lahko greh lahko pa tudi ne.

    1. Torej ce se samozadovoljujem... pac ne na noter ampak samo da si nekaj drgnem spodaj mogoce 1x na mesec ali pa se manj. Se to steje za greh??

    2. In ce se steje za greh, ali je mozno da ti Bog odpusti ce sv. spoved opravis sam... torej da ti je za to zal in sklenes da se bos poboljsal? (ce je to sploh mogoce, ker pred duhovnikom res ne bi rada tega govorila, ker iz nase zupnije vse ze poznam in ne bi rada da to vejo)

    Prosim za malo krajsi odgovor, ker se tezko znajdem v dolgih. 
    Se enkrat res hvala za prejsnji odgovor! ????

     

  • Uredništvo

    _izbrisan uporabnik_

    Objavljeno: 23 maj 2022 08:35

    Odgovor svetovalca:

    Drago dekle! 

    Da, tako je, kot si zapisala. Samozadovoljevanje je lahko greh, lahko pa tudi ni greh oziroma je mali greh, ki je odpustljiv. Ta razlika pa ni odvisna od tega, s kakšno tehniko se samozadovoljuješ (ali se tam spodaj samo drgneš ali pa si kaj »notri vtikaš« ali od pogostosti samozadovoljevanja (enkrat na mesec ali večkrat). Odvisno je od tega, kaj te je k temu pripeljalo oziroma zakaj se samozadovoljuješ. 

    Tudi rimskokatoliška cerkev se zaveda, da je spolna potreba popolnoma naravna potreba, ki ti včasih povzroči veliko napetost, ki te pripelje do tega, da se s samozadovoljevanjem sprostiš te napetosti. Samozadovoljevanje je normalno in naravno,  Saj te k temu pripelje naravna potreba. Pri tem se zavedaš, da si »popustila« tej napetosti  in si se samozadovoljevala. V tem primeru je samozadovoljevanje odpustljiv greh. Tudi ni potrebno, da o tem spregovoriš župniku med spovedjo, saj se sama dobro zavedaš, zakaj si se samozadovoljevala in ti bo greh odpuščen. 

    Tudi ne gre za to, da bi si rekla, da ti je žal in da se boš poboljšala, saj cerkev samozadovoljevanja neposredno ne prepoveduje, saj ve, kot že rečeno, da gre za naravno in normalno dejanje, če seveda s tem ne pretiravaš ali se k temu siliš. 

    Če pa se k samozadovoljevanju namenoma siliš, če ga zlorabljaš, da se samozadovoljuješ tudi takrat, ko ne čutiš napetosti zaradi spolne potrebe, ampak jo s samozadovoljevanjem sama povzročaš, pa bi šlo za greh.

    Upam, da sem ti sedaj bolj preprosto in razumljivo odgovoril na tvoja vprašanja. 

    Brane But, univ. dipl. psiholog

  • Anonimno

    Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.

  • Brezplačno

    Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.

  • Strokovno

    V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.

Obrazec, kjer lahko zastaviš vprašanje

Vpiši vzdevek. Uporabiš lahko: črke slovenske abecede, številke, presledek, - in _

Izberi spol. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Vpiši svojo starost. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Ne najdeš odgovora?

Zastavi vprašanje