samozadovoljevanje

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena,

najprej hvala, da si se oglasila in postavila tako iskrena vprašanja. Veliko mladih razmišlja o teh temah, a jih je strah vprašati, zato je zelo pogumno, da si spregovorila o tem.

Masturbacija naj bi prinašala mnogo telesnih in duševnih koristi. Med drugim lahko masturbacija zmanjšuje stres, izboljša kvaliteto spanca, izboljša sposobnost koncentracije, izboljša naše počutje, omili menstrualno bolečino in popestri naše spolno življenje.

Vprašala si, ali je samozadovoljevanje skoraj vsak dan škodljivo. V mladosti je to nekaj precej običajnega. Telo se spreminja, zanimanje za spolnost naraste, pojavi se želja po raziskovanju. Čeprav je dnevna pogostost še zmeraj v okviru "normalnega", pa je dobro, da se vprašaš, ali mi to pomaga ali me morda kdaj obremenjuje. Če je to tvoj način sprostitve, lajšanja napetosti ali odkrivanja, kaj ti ustreza – je povsem razumljivo in v redu. Če pa te masturbacija ovira pri vsakdanjih opravkih, nalogah, hobijih ali v odnosih, pa bi bilo pametno, da poskušaš to vedenje zmanjšati.

Omenjaš tudi uporabo pornografije. Pornografija je lahko vir vzburjenja in radovednosti, a ima tudi pasti. Kaj je pri njej lahko škodljivo?

Pogosto prikazuje nerealne podobe teles in odnosov, kar lahko vpliva na tvojo samopodobo ali pričakovanja. Lahko ustvari občutek, da mora spolnost izgledati točno tako, kot v videih, kar pa pogosto ni res. Če postane redna navada, se lahko zgodi, da oseba začne izgubljati zanimanje za pristne odnose ali začne samozadovoljevanje povezovati izključno s tem, kar je videla na zaslonu. Včasih ljudje začnejo gledati pornografijo ne zato, ker bi si to res želeli, ampak ker jim je dolgčas, so žalostni ali napeti.

Zapisala si še nekaj zelo pomembnega: da se včasih po samozadovoljevanju počutiš ogabno. To se pri nekaterih ljudeh zgodi zaradi občutka sramu ali ker se v družbi o tej temi še vedno govori kot o nečem »grdem«, »prepovedanem« ali celo »napačnem«. V resnici pa je raziskovanje lastnega telesa nekaj čisto naravnega. Če pride po tem občutek neprijetnosti, je to znak, da v tebi obstajata dva dela: eden, ki si želi raziskovati, in drugi, ki te pri tem obsoja. Ta notranji dvom je normalen in z njim nisi sama. Morda ti bo v pomoč, če se ob takih občutkih vprašaš:

Od kod prihaja ta občutek ogabnosti? Sem ga slišala od drugih? Bi tako občutila, če bi o tem govorila s prijateljico, ki me ne obsoja?

Če te bo tema še kdaj vznemirila ali boš imela nova vprašanja, se oglasi.

Vse dobro,

Aljaž Bogolin, mag. psihologije