Samozadovoljevanje

Odgovor svetovalca:

Pozdravljen,

hvala, da si se oglasil in napisal svoje vprašanje. V tvojih letih je samozadovoljevanje nekaj običajnega. Se pa zgodi, da postane zelo pogosto, na primer vsakodnevno in te začne motiti, kot si opazil tudi sam. Takrat se splača vprašati, zakaj to počnem tako pogosto? Ali mi to pomaga? Ali me kdaj tudi obremenjuje?

Da bi to raziskal, ti predlagam, da razmisliš o teh vprašanjih:

Kdaj se najpogosteje samozadovoljuješ – zjutraj, zvečer, ko ti je dolgčas? Kaj sproži željo – jeza, stres, osamljenost, dolgčas? Kaj se zgodi, če si rečeš, da danes ne boš – ali si takrat bolj nemiren, si morda brez ideje, kaj bi počel?

Kaj lahko pomaga?

Zmanjševanje navade je proces – ne gre za to, da si rečeš “nikoli več”, ampak da si postaviš konkreten cilj. Na primer: če to počneš vsak dan, si lahko rečeš: “Ta teden bi rad zmanjšal na 5-krat.” Ko ti to uspe, lahko nadaljuješ z novim ciljem. Počasi, korak za korakom.  Spremljaj svoj napredek, lahko si narediš preprosto tabelo ali beležko in zapišeš, kako ti gre. Tudi če ti kdaj ne uspe, ni nič hudega – to je del procesa spreminjanja navade. Pomembno je, da greš naprej in poskusiš ponovno. Ko začutiš močno željo, zamenjaj okolje: pojdi ven, umij si obraz, vključi glasbo. Določi si načrt za “kritične ure”: če veš, da te želja največkrat zagrabi ob 22h, si takrat že prej načrtuj nekaj drugega. Omeji dostop do pornografije, če jo gledaš. Lahko si nastaviš časovno omejitev na telefonu ali uporabiš aplikacije, kot je "Digital Wellbeing". Uvedi bolj jasno dnevno rutino – kdaj se zbudiš, učiš, si fizično aktiven, počivaš. Več ko imaš dogovorjenih stvari, manj prostora imaš za avtomatske navade. Pogovarjaj se. Če imaš v življenju koga, ki mu zaupaš – prijatelja, starejšega brata, svetovalno delavko – je to lahko velika pomoč.

Ali se boš kdaj odvadil?
Mnogi, ki začnejo bolj opazovati svoje navade in uvajati spremembe, kmalu ugotovijo, da si lahko postavijo meje, ki jim bolj ustrezajo. Ne gre za to, da ne boš »nikoli več«, ampak da si ti tisti, ki odloča, kdaj, zakaj in kako. In če boš kdaj začutil, da ne zmoreš težave rešiti sam, si vedno lahko poiščeš podporo – pri svojih bližnjih, svetovalni službi na šoli ali pri osebnem zdravniku_ci. Med počitnicami lahko pokličeš tudi eno od zaupnih telefonskih številk, kjer so vedno na voljo ljudje, ki te bodo poslušali in ti pomagali:

- TOM telefon (116 111) – za otroke in mladostnike, vsak dan od 12h do 20h

- Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (116 123) – 24 ur na dan

Če se boš še kdaj znašel v podobni dilemi ali boš želel skupaj razmisliti, kako naprej, mi lahko spet pišeš.

Vse dobro,

Aljaž Bogolin, mag. psihologije