Samostojno življenje

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena!

Na začetku ti moram napisati, da je zelo pohvalno, da si kljub temu, da doma nisi dobila nobene informacije, naredila ta korak in šla živeti na svoje. Je velika sprememba, ki za seboj potegne dobre in tudi kdaj slab(š)e stvari. Kot si napisala, veš kaj predstavljajo stroški za stanovanje in hrano. Ostali stroški pa so zelo odvisni od posameznika. Kaj in koliko si želi in potrebuje. Urejeno moraš imeti dodatno zdravstveno zavarovanje (mesečni strošek je približno 35 evrov). Brez naročnine za telefon, si praktično tudi več ne znamo predstavljati življenja. Napisala si lastno stanovanje. Če sta bila s fantom v najemu, vama vseeno najverjetneje ni bilo potrebno plačevati stroškov zavarovanja stanovanja. To sicer ni obvezno, je pa zelo priporočljivo. Zraven je dobro vedeti, da občasno nastanejo tudi  stroški s kakšnim popravilom v stanovanju oziroma, če boš živela v bloku, se mesečno plačuje določena vsota denarja v rezervni sklad, ki je namenjen večjim popravilom (zamenjava kritine, obnova fasade, ….).  Vendar je strošek zavarovanja in različnih popravil v stanovanju načeloma odgovornost lastnika stanovanja. Tako da, če razmišljaš o najemniškem stanovanju, so to stroški, običajno vezani na lastnika in ne najemnika. Naslednja stvar, ki predstavlja tudi razmeroma velik strošek je avto. Sicer nisi napisala, če ga boš potrebovala vendar vseeno. Avto je potrebno obvezno zavarovati, registrirati, plačati cestni sklad (vse to enkrat letno) in gorivo.

Upam, da te z vsem tem nisem prestrašila. Če imaš redni mesečni zaslužek in z dobro organizacijo se vsekakor da. Seveda je lažje, če sta dva. Vsekakor pa ti želim, da slediš svojim sanjam.

Tina Toman, prof. sociologije in uni. dipl. politologinja

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena! 

Me veseli, da sem ti z odgovorom pomagala in osvetlila zadevo.

Kar se tiče pogodb o zaposlitvi je to resnično kompleksna zadeva. Obstaja veliko različnih pogodb, znotraj njih pa tudi veliko variacij. Ti bom poskušala na najbolj razumljiv način predstaviti lastnosti vsake izmed njih:

-pogodbama za določen in nedoločen čas je skupno to, da si v delovnem razmerju (se pravi gre za delovno razmerje med teboj in delodajalcem). To pomeni, da vsak mesec, ob dogovorjenem roku, prejmeš na svoj transakcijski račun plačilo, imaš pravico do koriščenja dopusta, v primeru bolezni / poškodbe koristiš bolniško odsotnost, vse pogodbe imajo tudi odpovedni rok – to pomeni, da če ti želiš zamenjati zaposlitev, podaš odpoved in če se z delodajalcem ne dogovoriš drugače, moraš ta čas (po navadi je to mesec oziroma nekaj mesecev) še delati v tem podjetju, isto velja za delodajalca, če želi prekiniti zaposlitev s teboj. 

Za čas opravljanja dela ti teče delovna doba. Delodajalec plačuje zate tudi vse potrebne prispevke (zavarovanje, zpiz), ki jih mora po zakonu. Ko si enkrat zaposlena, se ti letno odmeri dohodnina (to je davek od prejetih dohodkov). Ti pa moraš pred zaposlitvijo opraviti zdravniški pregled in varstvo pri delu – na oboje te napoti delodajalec in pregleda tudi on plača.

Primeri pogodb:

• pogodba za nedoločen čas: pomeni, da te delodajalec zaposli za stalno. Ta pogodba ni časovno omejena. Prednost je ta, da ne rabiš skrbeti in spremljati datumsko kdaj pogodba poteče. Je nekakšna »varovalka«. Prednost pa je tudi ta, da na podlagi takšne pogodbe dobiš kredit v banki brez težav, če si kreditno sposobna,
• pogodba za določen čas: ta pogodba je časovno omejena. Točno veš, kdaj bo zaposlitve konec. Je pa možno, da po izteku te pogodbe dobiš novo pogodbo, lahko tudi za nedoločen čas. Zakonsko lahko za isto delovno mesti pri istem delodajalcu prejmeš pogodbo za določen čas za maksimalno dve leti, potem pa ti mora dati pogodbo za nedoločen čas. 

Pri zgoraj opisanih pogodbah je tvoj delovni čas načeloma 40 ur tedensko. Možna pa je tudi oblika pogodbe za (ne)določen delovni čas za krajši delovni čas od 40 ur.

Potem pa so še ostale možnosti: avtorska pogodba, podjemna pogodba, popoldanski s. p. (samostojni podjetnik ) in zaposlitev preko s. p.
Te pridejo v poštev, kadar se ti ponuja dodaten zaslužek izven delovnega razmerja. Na razpolago imaš več možnosti. Odpreš lahko tako imenovani popoldanski s. p., vendar ga je smiselno odpreti zgolj v primeru, če prejemaš redne mesečne dohodke v daljšem časovnem obdobju. V ostalih primerih večinoma ostane izbira med podjemno in avtorsko pogodbo. 

Avtorska pogodba je zelo podobna podjemni pogodbi, od nje se loči le po predmetu pogodbe. Avtorska pogodba se torej lahko uporablja samo takrat, kadar je njen predmet določeno avtorsko delo, v vseh ostalih primerih pa pride v poštev podjemna pogodba.

Obe zgoraj omenjeni pogodbi sta namenjeni delu, ki ga opravljaš občasno oziroma samo nek določen čas. Tu ne gre za klasično delovno razmerje.

Zaposlitev preko s. p. pa pride v poštev kadar si sama »svoj šef« in te drugi najamejo za opravljanje nekega dela. V tem primeru si moraš prispevke plačevati sama, prav tako nimaš določenih dni dopusta, ampak si sama razporejaš delo. V poštev pride takrat, ko že imaš neka znanja in poznaš naročnike. Saj v primeru, da ne najdeš naročnikov, za katere boš delo opravljala, nimaš nobenega prihodka. Kljub temu pa imaš določene mesečne stroške. 

Upam, da sem bila dovolj razumljiva. Če te še kaj zanima, kar napiši.

Veliko uspehov!

Tina Toman, prof. sociologije in uni. dipl. politologinja