Vprašanje:
SAMOPOŠODOVANJE IN ISKANJE SEBE
Tema: Čustva, Samopodoba/Verjamem vase, Samopoškodbe
-
cc
cchiro8856
cchiro8856
Objavljeno: 10 mar. 2025 15:15
Že v osnovni šoli sem imela motnjo hranjena in sem se, po tem ko se je to končalo, začela samopoškodovati. Takrat sem tudi dobila profesionalno pomoč in po par letih je postalo bolje. Sem pa letos začela hoditi na faks, veliko sem zdoma in dogaja se mi veliko sprememb. Odkar sem prišla v to novo mesto, se mi zdi, da sploh ne vem kdo sem, zdi se mi, da sem sama, da sploh ne vem, kaj bi postala, kaj je smisel, ali bom ostala sama ... V glavnem, počutim se izgubljeno, največji problem pa je, da sploh ne vem, kako lahko to popravim. Poskušam jesti zdravo, se gibati, se družiti in spati dovolj, ampak takoj, ko se za trenutek počutim slabo, zapostavjeno, izgubljeno, se znova zatekam k samopoškodovanju. Me je tudi strah, kako zdaj to (znova) povedati staršem, ki bodo brazgotine verjetno videli poleti ... Strah me je znova poiskati pomoč, vendar vem, da moram. Poskušam se o tem tudi kdaj pogovoriti s prijatelji, vendar se mi zdi, da jih s tem obremenjujem. Hkrati se mi zdi, da se iščem v veri. Vzgojena sem katoličanka in zdaj se mi zdi, da se v svoji stiski zatekam v vero, kar pa se zdaj ne sklada z mojim študentskim življenjem. Trudim se živeti po krščanskih vrednotah, vedar pa ne morem upoštevati čisto vsega. Zanima me, kaj lahko sama storim glede tega, da bi se počutila bolje (kakše knjige, ali če lahko pišem morda kakšne refleksije)?
-
En
EnaMama
EnaMama
Objavljeno: 11 mar. 2025 11:11
V vsakem življenjskem obdobju pridemo pred nekaj novega, neznanega in takrat se začnemo preizpraševati, ali delamo prav, ali so odločitve najboljše, ali smo že kaj zamudili, zakaj nismo srečni kot ostali ... Vse to budi negotovost v nas. Kot sama zase najbolje veš, takrat si do sebe še posebaj neizprosna. Takrat, ko bi vsak od nas rabil podporo drugega, čas za duženje, kakšen hobi, razvedrilo .. se ti obrneš proti sebi. Obrni se k sebi. Mislim, da si pametna, saj si dojela, da se vračaš v isti vzorec vedenja. Mislim, da si pogumna, da si si to priznala. Če ne zmoreš sama čez to in prijateljev ne želiš obremenjevati, so vedno na voljo strokovnjaki. Zaslužiš si lepo življenje in daj si dovoljenje za to. Samo pogumno in aktivno naprej!
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
is
iste zadeve
iste zadeve
Objavljeno: 11 mar. 2025 20:07
Pri meni se to isto dogaja pa sem v osnovni šoli.
Hvala da si delila z menoj ter z ostalimi zadevo.
Želim ti veliko uspeha še naprej.
LP
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Uredništvo
Maruša Bertoncelj
Objavljeno: 12 mar. 2025 10:41
Odgovor svetovalke:
Drago dekle.
Pridružujem se predhodnicama - vse pohvale za že opravljeno delo in moč, ki si jo kljub hudim preizkušnjam in notranjim stiskam že zbrala, da si zaživela manj obremenjeno življenje. Zdi se mi super, da si poiskala pomoč in da si tej pomoči zaupala. Cenim tudi, da to deliš na tem forumu, kjer velikokrat svetujemo mladim, ki se bojijo poiskati pomoč, ko je ta res nujna. Verjamem, da je dobrih izkušenj s strokovnjaki mnogo več kot slabih, a zanje preredko slišimo.
Pa vendar. Ko nam nekaj uspe, to žal ne pomeni, da v življenju ne bo več novih preizkušenj. In da ne bomo nikoli več potrebovali podpore drugih. Ravno obratno. Preizkušnje so stalnica in podpora drugih bi morala biti prav tako nekaj, kar velja poiskati vedno znova, ko začutimo, da sami ne zmoremo. To ni napaka, ki bi bila vgrajena v nas, ampak je to darilo - del izkušnje biti človek. Včasih zadošča že pogovor ali da se zamotimo s čim drugim, včasih pa potrebujemo tudi kaj več.
Glede na trenutno stisko, kot si jo opisala (težki občutki ob veliki spremembi življenja in samopoškodovanje), menim, da je povsem na mestu, da se odločiš za neko obliko strokovne pomoči. Vera ti je lahko v dodatno oporo, kot sama vidiš, pa ne zmore zmanjšati tvojega nagnjenja, da se obračaš proti sebi - kot je lepo zapisala EnaMama. Namreč, zelo se strinjam z njo: premlevanje občutkov krivde in nezadovoljstva s seboj še nikoli v zgodovini ni nikomur pomagalo biti uspešen in zadovoljen. Samosočutje je predpogoj, da lahko karkoli na dolgi rok spremenimo na bolje.
Sama nisem verna, ampak vidim potencial, ki ga ima vera lahko pri krepitvi duševnega zdravja: osmišlja življenje, ponuja neko stabilno skupnost in goji veliko človečnih vrednot. Lahko pa predstavlja tudi past: če krščanske vrednote doživljaš kot ukaz ali zapoved in če vsako odstopanje od teh vrednot zate pomeni vir občutka sovraštva (do sebe ali drugih), potem se mi zdi prav, da se vprašaš: mi to res pomaga živeti dobro?
Za začetek te usmerjam na naš priročnik, kjer imaš tudi vrsto zanimivih vaj za izboljšanje počutja in samopodobe. Vseeno pa te spodbujam, da se oglasiš tudi kateremu od svetovalcev ali svetovalk Študentske psihosocialne svetovalnice, če študiraš v Ljubljani. Je brezplačna in že dovolj razvejana, da boš kmalu na vrsti.
V skrajni sili pa priporočam še svetovalnico Posvet za odrasle - prav tako je brezplačna in obstaja po številnih mestih v Sloveniji.
Upam, da ti karkoli od naštetetga pride prav. Samo ne obupaj in izberi moč še enkrat - eno dobro izkušnjo velike spremembe na bolje že imaš za seboj - le zakaj ne bi delovalo tudi sedaj? :)
Objem,Maruša Bertoncelj, univ. dipl. socialna pedagoginja
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.