Samopoškodovanje

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena, draga mladostnica. 

Svoj odgovor tebi bom začela s stavkom, ki si ga zapisala: Nimam pravice, da se slabo počutim, da nimaš dovolj dobrega razloga. Imaš pravico, da je tvoje doživljanje samo tvoje in prav takšno kot je, je ustrezno in prav je, da sporočaš kako se počutiš, kaj doživljaš. Povsem na mestu. Strinjali se bova, da lahko tvoj vrstnik, vrstnic isto situacijo doživlja drugače, jo drugače razume, a pomembno je, da je vajino doživljanje, ki je povsem različno ali pa podobno, spoštovano in  obravnavano kot takšno. Ja, tako se počutim. In tako se počuti še kakšen tvoj sošolec, sošolka, četudi to ne povedo, ne pokažejo. Težko je namreč spregovoriti o tem, da ti je hudo, da nisi vedno dobre volje, da ti vedno ne gre vse dobro, da nisi zadovoljen s svojim videzom, da bi kaj spremenil, ob vsem tem, da na socialnih omrežjih prebereš, vidiš sanjske podobe, dogodke teh ljudi, ki predstavljajo svet, ki ne odraža resničnosti. Se strinjaš?

Zapisala si, da nisi zadovoljna s svojim izgledom, pa samopodobo, pa v šoli ocene in tekmovanja, ob tem pa še skrb za druge (sklepam domače) in finančne težave, pa mediji, ki nas obkrožajo in so polni novic o vojnah, podnebnih spremembah, nasilju. Bi lahko malo razdelali kaj je tisto, kateri so tisti vzroki, sprožilci, ki te pripeljejo do tako intenzivne duševne bolečine, kot si zapisala, da predstavlja samopoškodbeno vedenje sprostitev, fizična bolečina pomiritev? Kako ti gre v šoli, kakšna so tvoja pričakovanja do sebe, kakšne cilje si postavljaš, kaj si želela izpostaviti s tekmovanji? Se jih moraš udeležit, kako razumeš uspeh, so to petice, je lahko kaj manj ali se soočaš z učnimi težavami? Kako ti gre v odnosu s prijatelji, kako se tu odraža tvoj odnos do sebe? Lahko razmisliva kaj pa vendarle ceniš pri sebi, kaj ti gre dobro? Katere moči prepoznaš pri sebi? Kako se razumete v družini? Omenjaš podnebne spremembe in vojne. Imava na potek dogajanja tu vpliv? Lahko konkretno vplivava na potek dogajanj? Težko. Lahko mislim o teh dogodkih pustiva, da pridejo in gredo?

Kaj pa misli, ki se nanašajo nate. Pišeš o skrbeh, o telesni bolečini, o pritiskih na prsni koš. Težko ti je. Te skrbi peljejo v smer - nisem dobra, nič ne naredim ok, vidiš, da nisi ok, spet bo vse narobe. Ti stavki nakazujejo, da se zapletaš v miselne pasti. Poskušaj jih raziskovati in iskati realne dokaze zanje. Je res mogoče reči, da ničesar ne znaš, da v ničemer nisi dobra. Težko, nemogoče. Pohvali se, pa čeprav boš rekla, saj ni bilo nič velikega. Že to, da vstanemo in gremo v šolo, je že dosežek. 

Ko boš čutila čustveno napetost, poskušaj uporabiti katero od sprostitvenih tehnik, tehnika trebušnega dihanja je npr. preprosta in jo lahko vedno uporabiš. Te tehnike ti bodo v pomoč pri zmanjševanju samopoškodbenega vedenja, preusmerjanju pozornosti in blažitvi čustvene bolečine. Ob tem vprašanje kako pogosto izbiraš to vedenje, si ob tem pomislila tudi na samomor? So pri tebi prisotne samomorilne misli? 

Poleg oblik samopomoči (tehnike sproščanja, iskanje notranjih moči...), pa bi ti predlagala, da stopiš do učitelja ali šolske svetovalne službe in jim poveš kaj se ti dogaja. Verjamem, da ti bodo pomagali in te podprli. V kolikor bi ti bilo lažje prosi sošolko za pomoč, podporo pri pogovoru. Te lahko pri tem podprejo tudi starši? Zapisala si, da bi želela imeti diagnozo. Predvsem je pomembno, da dobiš ustrezno pomoč in podporo, že morda imaš kakšno od pomoči?. Predlagam ti, da se naročiš s starši pri osebnem zdravniku, na CDZOM. Ko ti bo hudo, pokliči na TOM telefon, POSVET, ali pa se pogovoriš na chat svetovanju To sem jaz. Strokovna pomoč in podpora bosta zate pomenili lažje okrevanje, podporo da si videna, slišana in pomembna. Velja? 

Do naslednjega najinega pogovora ti svetujem, da sebi izražaš hvaležnost za moč, ki si jo imela, da si pisala, za to, da poskušaš zdržati. Hvaležnost si izrazi, če le gre večkrat. Sicer pa, ko bo hudo, poskusi še s poslušanjem glasbe, pa sprehodi, pa ogledom kakšne dobre oddaje in filma. Razmisli, kdo je lahko od tvojih bližnjih tvoj sogovornik, podpora. 

Pošiljam ti velik objem in čakam na tvoj odgovor. 

Lepo te pozdravljam.

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja