Samopoškodba/samomorilne misli

Živjo

Ne rada izpovem svoja čustva zato jih večkrat skrivam in se samo nasmehnem.Že pred 8 leti sem spoznala da ne maram izpovedovati svojih čustev in tudi zdaj jih ne moja mama je rekla naj nikomur ne zaupam 100% in to nikoli tudi ne tudi zdaj ne bom vsega povedala ampak na internetu imam prijateljico ujele sma se zdaj se poznama kar nekaj časa seveda ne ve vsega ampak ve za moje samopoškodovanje pomirila me je in rekla naj se odrnem na vas in sem se,kar hočem reči je da si želim prenehati rezati kožo in da ne bi imela samomorilskih misli. Upam da mi pomagate.prosim vas naj to ne pride med politiko ali svetom.

Živijo. :)

Sicer nisem strokovnjakinja, ampak verjamem, da ti lahko tudi moj odgovor mogoče malce pomaga.

Vem, da v tistem valu, ki spodnese tla pod nogami, stvari niti približno niso tako lahke, kot se slišijo. Meni je vedno pomagala obljuba za življenje in to, da vem, da želim v življenju še nekaj doživeti, pomagati drugim. Da je vse skupaj le kapljica v morju življenja, ki je še pred mano. 

In včasih pomaga tudi to, da samo opazujem misli. In NE verjamem svojim mislim. Ali pa se zamotim - delam nekaj, kar rada počnem.

Glede čustev se mi pa zdi, da če jih ne "predelamo" se naredijo v neko kepo, ki jo potem nosimo s seboj :(. Meni pomagajo EFT tapkanje tehnike (na youtubu), kadar ne želim govoriti o čustvih ali jih izpovedati - tako jih malo "predelam". Mogoče bi znalo pomagati tudi tebi?

In BRAVO za pogum, da si vse to uspela zapisati tukaj. Res si pogumna. In vedi, da včasih pomaga, da se komu zaupaš. Greš namreč iskati poMOČ.