Samoposkodba

Dober dan, lepo pozdravljeni. 

Sem 17 letna punca, in se od 11 leta naprej rezem. Pardon za taki mocni uvod, sem zivcna in mi ne gre lepo tvorit povedi, kot da esej nek pisem. Nikoli mi ni uspelo nehati. Jutri bom 8 mesecev cista in mi je trenutno zelo tezko, ker je 8 mesecev najdaljsi cas, ki mi ga je uspelo biti clean, pa se to je blo par let nazaj. Ne morem opisati, koliko me zdaj boli, ko se spomnim, ko je mama prvic opazila. Kregala me je, in mi je rekla, da si ne zasluzim niti ziveti taka pa da ji je zal da me ni vec tepla. Ne smem pa nobenemu povedati ali vprasati za pomoc, ker moji starsi ne vejo da nikoli nisem nehala. Ce bi pa izvedli, bog ve kaj bi poceli/ rekli. Resno si zelim biti zdrava in cista in vse to ampak res je tezko, ko vem da se ne pocutim v redu, in hocem dokaz za to, ampak zelim vsaj izgledati v redu, in sem tako zmedena in ne vem kaj naj delam. Za kakrsenkoli pogovor z psihologom morata starsa vedet. V solski svetovalni sluzbi si pa tudi ne upam povedat, nocem da bi me nekam poslali. Pa nocem obremenjevat moje boge profesorce za psihologijo. Bilo bi nerodno, da me vsak dan vidi, pa ve mojo najvecjo skrivnost. Samo zelim biti v redu za enkrat. Ne bom si skodovala vec zdaj. Vesela sem za jutri. Ne vem zakaj tu to pisem, mogoce ker nimam komu rect, da sem ponosna nase. Pardon, da vam jemljem cas. Samo... kaj naj naredim? Kak se naj pocutim? Naj bi bila vesela, ne pa zalostna, da sem koncno za dlje casa nehala.

Lep pozdrav in lep dan. ❤️