Vprašanje:
Samopodoba uničena.
Tema: Nasilje, Odnosi s prijatelji in vrstniki, Odnosi v družini, Samomor, Samopodoba/Verjamem vase, Samopoškodbe
-
mi
mici
mici
Objavljeno: 30 jan. 2024 21:44
Glej sem ena navadna punca mela sem očeta in mamo čisto okej do 3 leta ko sme se začela pogovarjat. Približno 3 dni pred mojim rojstnim dnevom sta se ta dva hudo fejst skregala začelo se je normalno kot navaden prepir, pol je oče neke mami grozil z nožem, potem je mami šla ven iz stanovanja, ker se je valda bala jaz sem to slišala, no mam še starejšo sestro ki je mela tisti čas svojo sobo, jaz sem spala poleg mami in atija, no potem se ji je vedno neke grozil da jo bo zadevo pa take no vse sem cula, ful mi je blo grozno. Te sem sla ven pa sem se začela dret mami, mami, mami, mami no hvala bogu so me sosedje celi, pa so poklicali policijo pa so recimo da zrihtali to. Samo ko smo šle z mami živet k njenimi starši so bli ful nesramni pa ji niso hoteli dat zajest pa take. Te smo se še kakih 15 preselile pol pa je mami nekoga spoznala, blabla bla te pa sta fkup, vesela sem da se mata rada se skup vselimo v tako ful lepo stanovanje v /.../. In pol moja sestra se odloči, boma hodle k najinemu biološkemu ateju jaz se nisem strinjala pa sme ji hotla dopovedat kaj je on delal, nisem hotla da je žalostna zato sma tja hodle, spale sma na nekem vnicenem kavču tam se je z neko /.../ poročil, ki je mela neko hčerko nevem kak ji je blo ime, no tota /.../ je bla vedno nesramna pa vse kaj sma doble je toti njeni hčerki vedno dala, me vedno vdarjala pa me klicala kaka napaka sem pa kak me nebo nihče Nikol mel rad, misla sem da me bo ata brano samo je stal poleg nje pa se dodajal stvari kor - ja pa nevem ka je ona neke razmišljala -pa take, tak ful me je prizadelo. Tako dalec je priso pa grdo govoril o meni da se zdaj mislim da je to res, kar ziher je no, doma se počutim ful oddaljeno in tako naprej. Od vseh sem se oddalla nisem več vedla kdo sem, v šoli je blo dokaj vredu razen fantje so mi govorili iste besede, ponavadi so se norca delali ker sem se z vsemi druzla pa tut z totimi kaj so misli, da so čudni samo npr niso vedli da nimajo staršev pa take, pa sem jih sprejela pa sol sem tud fejst menjala. En dan pa se mama pa ata odločita da se bomo presselli na vas pač meni se zdaj ni to vredi. V šoli je grozno doma pa tudi, od 5. Razreda mam toto sošolko /.../ nonstop mi neke bluzi ker sem iz mesta si zmisluje zmislotinke pa ji valda vsi verjamejo ker je dobesedno debela slabe ocene ma grozna do očitlov in te še vsem smili, no pač potem pa v 6. So prišli eno podružnica naše šole in te prije pač ena punca /.../ dobesedno ke misla da je šefica, enkrat sem ponesreči stopla na njen suh ker me je nekdo porine od te naprej je sola pekl pretvarjam se da sem bolana ker nočem it v solo zaradi nje čist me stran odriva od vseh punc, izloča me iz družbe, enkrat sma mogle nekaj fkup naredit za neko seminarsko nalogo pa se je neke jokala ucitli, ona je že vse naredla jaz sem se vse naučila pol zadnji trenutek je rekla da bo sama jaz pa sem na koncu dobla 1. Ker nisem mela power pionta pač grozno je, pa to tudi vsi ucitli bojo rekli joj kaj že spet /.../, no vedno izpostavljam /.../ ker je res grozna do mene, zaradi nje sem si zažgala noge pa roke pa rezala sem se razmišljala sem tudi o samomoru ker je res grozno, mentalno me je izmučila tak fejst da se sploh neznam pogovarjat z nikomer. Samo ubila se bi ko mankam mi neki sosolci videje snemajo kak delajo neke trende pa kažejo neki luzer pa napišejo pov: če si micika pa take pa nihče ji nebo nič reko ker vedno govori z njenim tistim sladkim glasom, pa Glih včeraj sem Mankala, ena delavka iz strokovne službe jim je neke govorla o mene pa jim je govorla, da mi ne smejo nič povedat, nočem več hodit v solo hočem doma bit Al pa sploh nočem več živet res nevem kaj bi z /.../ pa /.../ ker učiteljice nočem obremenjevati ker se to že dogaja od 6. Razreda od kdaj je tota /.../prišla pa vedno ma ona vedno prav zaradi tega ker se jim vedno žgoče pac strah me je dejansko
Hvala.micika
-
Uredništvo
Maruša Bertoncelj
Objavljeno: 01 feb. 2024 08:44
Odgovor svetovalke:
Draga Micika,
hvala za tale izčrpen zapis. Gotovo ti ni bilo lahko izpovedati toliko stvari, ampak bi te za to vseeno iskreno pohvalila. Upam, da ti je že preko pisanja vsaj malo odleglo. Spregovoriti o stiski je prvi korak v smer, ki lahko prinese rešitve in z njimi boljše življenje.
Zgodilo se ti je zelo veliko težkih stvari, na katere nisi imela nobenega vpliva. Nizale so se ena za drugo, v zelo kratkem času, in, kot razberem, ni prišlo niti krajše obdobje, ko bi lahko vsaj malo zadihala in si nabrala moči. Žal mi je, da si morala skozi vse to in da si v vsem tem še vedno sama.
Vse kar občutiš je zelo razumljiva in normalna posledica res nenormalnih okoliščin! Od nasilja v družini, do ločitve, do večkratne menjave domov in šol, do novih staršev (očim, mačeha) in pol sestre. Dodaten vir prehudega stresa pa ti predstavlja še šola, kjer prav tako nimaš nobene prave podpore. Z vsem se boriš sama. Ne čudi me, da si se zatekla v najbolj črno razmišljanje – smrt v takih okoliščinah lahko res zveni kot rešitev. V nadaljevanju ti bom napisala, zakaj temu ni tako in kaj lahko storiš, da se stvari začnejo postavljati na pravo mesto.
Ideja o smrti je največkrat prav klic po življenju brez bolečine. To vedno rada poudarim. Želimo si, da se končno zgodi olajšanje in da se znebimo tega groznega bremena krivic, ki se nam dogajajo. To, da si želimo učinkovite rešitve, ki bo res ustavila hudo stisko, je zdrav odziv na nevzdržne razmere. Ampak smrt nikoli ne prinese občutka olajšanja, saj mrtvi tega ne moremo občutiti. Podobno je z rezanjem – nikoli zares notranja bolečina ne mine in nobena rana na koži ne spremeni okoliščin. Za kratek čas ponudi uteho, a sem prepričana, da si sama bolj želiš takšnih rešitev, ki bi odpravile doživljanje teh res hudih krivic.
Polagam ti na srce: najprej se zaupaj mami. Nisi dogovorna za njena čustva in nisi dolžna ti skrbeti zanjo, ampak je ona dolžna poskrbeti zate, za tvoje dobro! Ona mora vedeti, kaj se ti dogaja pri očetu in v šoli. Pomisli, kaj bi bilo, če bi mama za vse to izvedela šele čez leta. Kako bi si mama šele takrat očitala, da ni vedela za te stvari! Starši so žal tudi samo ljudje in ne uspejo odkriti vseh neprijetnosti, ki nas v otroštvu doletijo. Tu pa je naša odgovornost (ko smo enkrat dovolj stari), da jim povemo mi. Le tako nam lahko začnejo pomagati in stati ob strani, kot so nam dožni.
Kadar starši tega iz različnih razlogov ne zmorejo, je prav, da se obrnemo na katerokoli drugo odraslo osebo, ki ji zaupamo. To lahko storimo v vsakem primeru. Učiteljica te je razočarala, torej morda res nima smisla, da še naprej poskušaš stvari pojasniti njej. Obrni se na šolsko svetovalno delavko in jo prosi za posvet, ker si v hudi stiski. Ko si bo vzela čas zate, ji povej VSE. Kaj se ti dogaja doma in kaj v šoli. Prosi jo, da ti pomaga. Povej, zakaj se izogibaš šole in kako niti doma ne občutiš več prave varnosti ter zakaj. Povej tudi, da premišljuješ o smrti in da se samopoškoduješ. Skupaj bosta naredili načrt, kaj je treba narediti najprej. In potem po korakih postopno naprej.
Ni treba, da vse to trpiš in prenašaš, in absolutno ni treba, da se zaradi nasilja drugih odpoveduješ sama sebi. Stvari se ne bodo uredile čez noč, ampak če se usmeriš za začetek samo na vsak dan sproti in na eno stvar (npr.: danes se bom zaupala mami), boš sprožila stvari v pogon. Verjamem, da zmoreš in da imaš to moč – ogromno si jo pokazala že s tem, da si preživela do tega trenutka.
In zaupaj. Ne boš večno 13, veliko zanimivih sprememb imaš še pred seboj (srednja šola, služba ali študij, samostojnost, nove sošolke in sošolci, prijateljice in prijatelji). Za to je vredno, da ne obupaš.
Pa še bralno priporočilo za dušo: v knjižnici poišči knjigo z naslovom »13« avtorice Jane Bodnarove. Menim, da ti lahko pomaga razmisliti o vsem skupaj še s kakšnega zornega kota. Si za?
Če potrebuješ še kaj, mi piši, velja?
Srečno.
Maruša Bertoncelj, univ. dipl. socialna pedagoginja
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.