samopodoba

Odgovor svetovalke:

Draga Kamila (lepo nadomestno ime, mimogrede :) ),

žal mi je, da doživljaš posmehovanje s strani sošolcev - v resnici je grozno in nepošteno, da se ti to dogaja!  Dejstvo je, da predvsem v OŠ znajo biti vrstniki zelo grdi drug do drugega. To je obdobje v razvoju, ko se nam telo pod vplivom pubertete zelo spreminja, zaradi česar že sami sebi običajno nismo všeč. Hkrati si v tem času vse bolj želimo navezati tesnejše stike z vrstniki, imeti prijatelje, se družiti. In se istočasno bojimo, da nas ne bodo sprejeli, da so drugi lepši, bolj komunikativni, skratka, boljši. Žal v tem primerjanju in iskanju samega sebe (mlajši) mladostniki velikokrat brez pravega razmisleka dajejo opazke o drugih in se ob tem velikokrat niti ne zavedajo, kako hudo stisko s tem povzročajo osebi, ki jo obrekujejo, zasmehujejo.   

Ne želim zagovarjati tvojih sošolcev in ostalih, ki se ti posmehujejo, le oris sem naredila in to z razlogom. Namreč, upam si trditi, da ni problem v tebi, ampak v tistih, ki se ti posmehujejo. S tabo ni nič narobe, kakršna si, si čisto in popolnoma v redu. A ljudje, ki so sami negotovi, pogosto svojo frustracijo znašajo nad tistimi, nad katerimi si to upajo. Če bi zmogla, ne bi bilo napak, da bi ob opazkah o svojih laseh odreagirala (navidezno) samozavestno, nekako v smislu, ''Jaz imam rada svoje lase, če tebi niso všeč, lahko gledaš stran.'', ali kaj podobnega S tem daš signal, da te ne prizadenejo in jim s tem odvzameš veselje, ki ga doživljajo, ko ti povzročajo žalost in stisko.    Menim, da bi bilo zelo dobro, če bi to, kar se ti dogaja, zaupala nekomu v šoli (razredniku, svetovalnemu delavcu, kakšnemu učitelju, ki ti je blizu) in pa staršem. Oni so odrasle osebe, ki morajo zaščititi žrtve takšnega in drugačnega nasilja - ker to, kar se ti dogaja je medvrstniško nasilje, in se ti ne bi smelo dogajati. Če boš morda najprej naletela na odraslega, ki bo zmanjševal pomen tega, kar se ti dogaja, pojdi do naslednjega - slej ko prej boš našla pravo 'uho'.   

Glede tvoje samopodobe pa bi ti svetovala, da si jo pomagaš graditi tudi s tem, da se zunaj šole ukvarjaš s kakšno dejavnostjo, v kateri čutiš, da ti je blizu, bi v njej uživala in preko nje tkala poznanstva zunaj šole. Lahko je to krožek na šoli, kjer boš morda spoznala kakšnega učenca, ki bo drugačen od teh, ki se ti posmehujejo. V dejavnostih izven šole pa je teh priložnosti tudi veliko (vaško planinsko društvo, pevski zbor, mladi gasilci, ples, ...). Če se boš načrtno obkrožila z ljudmi, ki bodo do tebe manj obsojajoči kot so sošolci, boš stalno prejemala tudi pozitivne informacije o sebi, zaradi katerih boš lažje prenesla neprimerne opazke.   

Predvsem pa poskusi razmišljati v smeri, da je vsak od nas drugačen in da ni nobenega merila za to, kdo je ok in kdo ni - ta merila ves čas ustvarjamo ljudje sami, v različnih okoljih so različna in se čez zgodovino spreminjajo. Neizpodbitno dejstvo pa je, da smo vsi drugačni - in vsi smo ok :).   

Vesela bom, če mi boš napisala, kaj si uspela storiti in kako ti gre.   

Prijazen pozdrav,

Nives Laul, univ. dipl. psihologinja