Samopodoba

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena,

opisuješ, da se dojemaš kot neprivlačno, da se težko pogledaš v ogledalo, da se primerjaš z drugimi dekleti in ob tem čutiš, da nikomur nisi všeč, saj te noben fant ne osvaja. Želela si si, da bi se prijavila na Miss Slovenije, a te strah pred zavrnitvijo in prepričanje, da nisi dovolj lepa, pri tem ustavita. Ob vsem tem se sprašuješ, zakaj ne moreš biti takšna kot dekleta, ki jih vidiš okoli sebe.

Zelo mi je žal, da se tako počutiš. Obdobje mladostništva in prehoda v odraslost je eno najbolj občutljivih obdobij za oblikovanje samopodobe. Takrat se običajno zelo intenzivno primerjamo z drugimi, iščemo potrditev od okolice in pogosto svojo vrednost merimo skozi videz ter odzive drugih ljudi. Običajno se primerjamo z ljudmi, ki jih dojemamo kot lepše, bolj samozavestne ali uspešnejše, kar lahko hitro vodi v občutek, da sami nismo (in nikoli ne bomo) dovolj dobri. Ne bom ti rekla, da se nehaj primerjati z drugimi, saj bi se ti to najverjetneje zdel nedosegljiv cilj, ki ga trenutno ne zmoreš. Lahko pa te povabim, da poskusiš razširiti pogled nase. Ko smo nezadovoljni s svojim videzom namreč pogosto dovolimo, da telesna samopodoba preplavi celotno dojemanje samih sebe -  kot da je videz edino merilo naše vrednosti. Ob tem pa pogosto spregledamo druge pomembne dele sebe: svojo osebnost, značaj, odnose, sposobnosti, trud in vrednote. Poskusi se vprašati, katere lastnosti pri sebi ceniš ali bi jih morda lahko začela ceniti: kakšna prijateljica si, kako se trudiš v šoli, kako znaš poslušati, pomagati, vztrajati. Te lastnosti so prav tako del tebe in niso nič manj pomembne kot zunanji videz.

Pri tem je lahko v pomoč tudi razumevanje razlike med realno in idealno samopodobo. Realna samopodoba je to, kako se vidiš zdaj, idealna pa predstava o tem, kakšna bi morala biti, da bi se počutila zadovoljno. Večja kot je razlika med njima, več je notranjega nezadovoljstva. Vprašanje, ki bi ti ga tukaj želela zastaviti je - kakšna je tvoja idealna podoba? V svetu družbenih omrežij, ob poplavi močno obdelanih, filtriranih in pogosto nerealnih podob žensk, si ideal pogosto oblikujemo na podlagi standardov, ki jih v resničnem življenju skoraj nihče ne dosega. Višja in bolj nerealna so pričakovanja do sebe, večja je verjetnost, da bomo nezadovoljni.

Naj te opomnim še zgolj na to - ni univerzalnega recepta za lepoto. Ni tisto, kar v določenem obdobju velja kot lepotni trend, všeč vsakomur. Zagotovo si že slišala za rek "vsake oči imajo svojega malarja", ki zelo dobro oriše in povzame, da je lepota subjektivna. Tisto, kar je nekomu izjemno privlačno, je lahko drugemu povsem nepomembno. Namesto da bi si prizadevala ustrezati trenutnim lepotnim idealom, ki se nenehno spreminjajo, se lahko počasi učiš gledati nase kot na edinstveno in neponovljivo osebo. 

Omenjaš tudi, da te noben fant ne osvaja, kar še dodatno potrjuje tvoje prepričanje, da nisi nikomur všeč. Posamezniki z nizko samopodobo pogosto, povsem nezavedno, delujejo zadržano, se zaprejo vase in se poskušajo čim manj izpostavljati. Navzven lahko to daje vtis, da si ne želijo stika ali bližine, čeprav si jo v resnici zelo želijo. Bi se morda v tem opisu lahko prepoznala? Možno je, da bi te kdo želel ogovoriti, pa zaradi tvoje telesne govorice, pogleda ali zadržanosti dobi občutek, da tega ne želiš.

Dotaknila si se tudi težav z aknami, ki se po 18. letu niso izboljšale. Lahko si samo predstavljam, da te to še dodatno obremenjuje. Če tega še nisi storila, bi te spodbudila, da se o tem pogovoriš z osebnim zdravnikom ali dermatologom - obstajajo namreč različne kreme in zdravila, ki lahko stanje omilijo. Želim pa te samo opomniti, da akne nikakor niso znak tvoje manjvrednosti, temveč zelo pogosta in včasih dolgotrajna težava mladih.

Vesela bom, če se mi oglasiš in mi napišeš, ali si pri sebi uspela prepoznati vsaj nekaj lastnosti, na katere si ponosna - ali pa vsaj takšne, za katere veš, da jih imajo drugi pri tebi radi.

Vse dobro ti želim,

 

Urška Otrin, mag. psihologije