Samopodoba

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

najprej ti želim povedati, da si zelo pogumna, ker si se odločila postaviti to vprašanje. To, da se kdaj počutiš kritično do sebe, je nekaj, kar se zgodi mnogim, še posebej v mladosti, ko se oblikuje naš pogled na sebe. Pomembno je, da veš, da nisi edina, ki se sooča s takšnimi občutki, razumem pa, da se je zelo težko spopadati z občutki žalosti in razočaranja.

Včasih se zgodi, da smo do sebe zelo kritični, še posebej, če se primerjamo z drugimi ali s tem, kar si želimo biti. A v resnici ima vsak človek svojo edinstveno vrednost in lepoto, tudi če tega vedno ne vidimo takoj. Ključno je, da počasi delaš majhne korake k temu, da si pokažeš več prijaznosti do sebe. Začni z majhnimi stvarmi, kot je opazovanje svojih dobrih lastnosti, ne le tistih, ki jih vidiš kot "pomanjkljivosti". Npr. lahko pomisliš na stvari, ki jih počneš dobro – ali je to pomoč prijateljem, tvoje sposobnosti ali karkoli drugega, kar te osrečuje. Pogosto se zgodi, da svoje pomanjkljivosti ali napake vidimo kot nekaj, kar nas opredeljuje. A v resnici so to le delčki nas, ki nas ne definirajo v celoti. V redu je, če kdaj storimo napako in to ne pomeni, da mi nismo okej, temveč da je tudi to del življenja.

Tudi pogled v ogledalo je lahko izziv, če se osredotočimo samo na stvari, ki jih želimo spremeniti. Poskusi biti bolj nežna do sebe in si reči ali pa pomisliti na kaj lepega. To ne pomeni, da se moraš vedno počutiti popolno – to bi bilo nerealno. Pomembno pa je, da se naučiš ceniti vse delčke sebe in da si vsak dan pokažeš nekaj ljubezni, četudi je to le majhen korak.

Tvoje misli in občutki se lahko spreminjajo, a to ne pomeni, da nisi vredna vsega lepega. Daj si čas, bodi potrpežljiva s sabo in če ti je težko, je povsem v redu, da se pogovoriš s kom, ki te razume – bodisi s prijateljem, družinskim članom ali strokovnjakom, npr. psihologom. Lahko se obrneš tudi na šolsko svetovalno službo ali pa na brezplačno pomoč Posvet ali lokalni Center za duševno zdravje za otroke in mladostnike, za katerega ne potrebuješ napotnice.

Verjamem vate in ti želim vse dobro. Če bi potrebovala še kaj, mi lahko napišeš.

Živa Pirc, mag. psihologije