Samomor

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

Žal mi je, da se tako počutiš. Kako dolgo pa že to traja? Se je zgodila kakšna sprememba, ki bi lahko nate vplivala? Si se o tem s kom pogovorila?

Vsak človek se sicer verjetno na neki točki vpraša, kaj je njegov namen in se sprašuje podobna eksistenčna vprašanja. Normalno je, da se zgodi smrt in vse nas čaka enkrat to. Če pa takšne misli vplivajo na kakovost tvojega življenja, v smislu da se morda kakšnih dejavnosti sploh ne lotiš, ker se ti zdi, da itak nima pomena, pa bi te spodbudila, da obrneš mišljenje. In sicer tako, da si vsak dan znova dokažeš, zakaj je vredno živeti. Išči veselje v malih stvareh, ki se sicer zdijo samoumevne. Išči nasmehe v ljudeh, ki jih imaš rada. Popestri si dneve s tem, da se naučiš nekaj novega in te to hkrati pomirja, recimo risanje, igranje instrumenta, kvačkanje, lahko si pa tudi zapisuješ svoje misli v obliki besedila, kaj se ti dejansko dogaja, ali pa to preoblikuješ v pesem. 

Predvsem pa prosim ne drži tega v sebi. Pogovori se s kom, ki ti dejansko prisluhne, kot je napisala punca zgoraj. Včasih je že dovolj, da ubesedimo svoje misli in jih s tem postavimo na svoje mesto v glavi. Včasih je dovolj, da to samo podelimo z nekom in ne nosimo več sami cele teže. Včasih pa je dovolj že to, da začutiš, da imaš podporo in ljudi, ki te imajo radi. 

V življenju je toliko lepega, navdihujočega in ljubečega. Dovoli si občutiti tudi to. 

Upam, da sem ti vsaj malo pomagala. Še bolj ti pa lahko, če mi malce bolj obrazložiš, kdaj se je to začelo. 

Želim ti, da tvoje misli opazijo dobre stvari, ki jih imaš v sebi in v okolici.

Mojca Lapi, mag. prof. pedagogike