Samomor

Odgovor svetovalke:

Pozdravljeno dekle,

najprej hvala, da si na svetovalnici tako iskreno delila svoje doživljanje.

Pišeš o ločitvi staršev in psu, ki je z vami že pet let. Izpostavila si, da te je mama prosila, da očeta povprašaš, če bi lahko ostal pes pri njej. Pišeš, da ti je slednje preveč stresno, zaradi česar razmišljaš o samomoru. Verjamem, da je ločitev staršev zate prinesla številne spremembe in da je v tebi vzbudila paleto različnih čustev. Predstavljam si, da predvsem neprijetnih, saj razmišljaš o samomoru. Bi mi bila pripravljena o tem povedati kaj več, da bi te lahko bolje razumela? Prosim te tudi, da mi zaupaš kako resno razmišljaš o samomoru ter če imaš pripravljen kakšen načrt. Je kdo, na kogar bi se lahko v stiski obrnila?

Iz tvojega zapisa je razbrati, da bi si mama želela, da si ti tisti člen, ki poskrbi za izmenjavo informacij med staršema. Predstavljam si, da mora biti to zate izčrpavajoče in naporno. Vsekakor ni tvoja naloga, da urejaš te stvari in je pomembno, da mama to sama naglasi z očetom ali pa se o tem pogovorite vsi skupaj. Kako misliš, da bi se odzvala mama, v kolikor bi ji predlagala, da sama povpraša očeta? 

Drago dekle. Predstavljam si, da si v stiski. Predstavljam si, da se takrat, ko si v stiski pogosto počutiš osamljeno. Nerazumljeno. Obupano. Nemočno. Veseli me, da si v sebi našla toliko moči, da si se obrnila na svetovalnico. Ni potrebno, da se z vsem soočaš sama. Tukaj sem zate in upam, da se še slišiva. 

Spodaj ti prilagam tudi vire pomoči, kamor se lahko obrneš, če bi bila stiska prevelika in bi razmišljala o samomoru: Urgentna psihiatrična ambulanta v Ljubljani ali Mariboru, telefon v sitki (npr. TOM telefon - vsak dan od 12. do 20. ure na 116 111; zaupna telefona Samarijan in Sopotnik - 24 ur na dan na 116 123). 

V upanju, da se kmalu spet slišiva te pozdravljam,

Urška Pisar, mag. psihologije