Samomor

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena, draga mladostnica!

Odzivam se takoj na tvoje sporočilo, potem ko so mi ga poslali iz uredništva. 

Zapisala si, da čutiš globoko bolečino, praznino in obup ter da si poskušala narediti samomor s tabletami. Tvoj zapis se nadaljuje z zapisom, ki govori, da se težko spoprijemaš s vsakodnevnim življenjem, da se izgubljaš, sprašuješ se kaj se dogaja s tabo, z vsemi neobvladljivimi občutki. 

Poskusiva se ustaviti tu, kjer si sedaj z občutki, čustvi, mislimi, dogodki, ki so se morda zgodili, odnosom do sebe, do doživljanja sebe. Lahko to ubesediva? Kako bi zapisali neobvladljive občutke? Kaj to pomeni? Kaj zate pomenijo prazniki, s kakšnimi občutki se srečuješ v teh dneh?

Bi lahko ob tem razmišljali o stvareh, ljudeh, dogodkih, ki ti dajejo upanje, ki tvojemu življenju dajejo vsaj malo pomena, ki so ti ljubi, te veselijo? Je to morda narava, domača žival? So to starši, morda babica in dedek, pa brat in sestra? Kako je v šoli - kako ti gre učenje, morda so pred vrati priprave na maturo in te to skrbi? Imaš ta možnost podpore? V svetovalni službi? Izkoristi jo, kot vse ostale in bodi potrpežljiva s seboj. 

Vsekakor te usmerjam nazaj v pedopsihiatrično obravnavo, ker so občutki s katerimi se spopadaš tako intenzivni in jih težko obvladaš, je pomembno, da čim prej dobiš hitro strokovno pomoč. Si povedala staršem? Kdo te lahko spremlja, če ne boš zmogla poklicati sama, sporočiti kaj se ti dogaja? 

Zapisujem ti telefonske številke, kamor prosim pokliči. Strokovnjaki ti bodo pomagali in te sprejeli: 

Kadar je stiska zelo huda, se obrni na:

Dežurnega zdravnika v najbližjem zdravstvenem domu ali reševalno službo (112).

Urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo (CIP) v Ljubljani (Poliklinika, Njegoševa 4, Ljubljana)
Ordinacijski čas: od ponedeljka do petka, od 8.15 do 14.45.
Telefon: (01) 4750 685 - od 8. do 12. ure
Spletna stran: https://www.psih-klinika.si/strokovne-enote/center-za-izvenbolnisnicno-psihiatrijo/

Enoto za adolescentno psihiatrijo v Centru za mentalno zdravje (CMZ) v Ljubljani (Grablovičeva 44b, 1000 Ljubljana)
Telefon: (01) 5874 955 ali (01) 5874 942

Spletna stran: https://www.psih-klinika.si/strokovne-enote/center-za-mentalno-zdravje/enota-za-adolescentno-psihiatrijo/ 

 

Jutri takoj pokliči svojega pedopsihiatra, zdravnika. Velja? Tu je še TOM telefon, pa POSVET (https://posvet.org/kontakt/). Poskusiva ostati v kontaktu, v dogovoru za življenje. Tvoje je dragoceno in pomembno je, da dobiš pomoč. 

Pred nama je večer in noč. Bi lahko pred spanjem poskusili pomisliti na kakšen lep dogodek, ljubljeno osebo ali pa le na to, da si prebrala tole sporočilo in veš, da ob tistih, ki ti pomagajo v fizičnem svetu, tudi nas skrbi zate in ti želimo pomagati. 

Čakam na tvoj odgovor. Objem,

 

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena!

Razumem, da se spoprijemaš z občutki žalosti in nemoči oz. kot si zapisala doživljaš odsotnost veselja, upanje, brez občutkov varnosti. Verjamem ti, da se boriš z dneva v dan. 

Razmisliva o stavku, ki si ga zapisala - nihče me ne jemlje več resno, vsi okoli mene menijo, da iščem samo pozornost. Sprašujem te ali bi lahko rekli, da res ni nikogar, ki bi ti bil pripravljen pomagati, te podpreti? Imava dokaze za to trditev? Zapisala si, da imaš zdravniško podporo, da te redno spremljajo, bila si tudi na pedopsihiatriji. Zdravniki, ki te spremljajo, zate predstavljajo uporo, ki jo potrebuješ. Navedla si tudi svetovalno delavko h kateri si hodila. Iz katerih informacij sklepaš, da si ji postala odveč, da te ne jemlje resno? Kako je s podporo tvojih staršev? Tako zdravnik, svetovalna delavka, starši, tudi razrednik ali kateri koli učitelj, morda sorodnik, prijatelj so zate viri pomoči, poskusi. Ob tem, da ne poskušaš razmišljati kaj si drugi mislijo o tebi, o tvojem vedenju, o funkcioniranju, ker tega pravzaprav zares ne veš (lahko samo predvidevaš) in te to ovira pri iskanju pomoči. 

Pri tem pa razmišljajva tudi o tem kaj zate pomeni pomoč - kaj pričakuješ od sogovornikov? Kako naj ti pomagajo, te podprejo? 

Usmerjam te k tvojemu zdravniku, ki mu sporoči svoje občutke, kaj se ti dogaja, enako tudi staršem. Ob tem, kot sva se že pogovarjali, ti je na voljo POSVET, TOM telefon, Enota za adolescentno psihiatrijo in Urgentna psihiatrična ambulanta. Danes se lahko pogovoriš tudi s svetovalcem na chat svetovanju v okviru To sem jaz, prisoten bo med 20.00 in 21.00 uro. 

Razumem tvoj strah in zaskrbljenost, da te ne bi jemali resno - lahko razmišljava samo o tem, da imaš ti pravico, da sporočiš in poveš svoje občutke, naloga odraslih okoli tebe pa je, da te poslušajo in poskušajo pomagati. Kdo bi lahko bil tak, do katerega pa bi vendarle uspela pristopiti, poklicati? Se lahko dogovoriva, da se danes oglasiš na chat svetovanju in da poskusiš ponovno stopiti v stik z enim od odraslih - zdravnikom? 

Čakam na tvoj odgovor. Na daljavo te zelo podpiram, da sporočiš, da je tvoja stiska zelo naporna in da imaš pravico do pomoči. Ostajam v stiku, dogovor za življenje velja. Odrasli smo, tudi v tem uredništvu, zavezavani k skrbi za tvoje življenje. 

Objem,

 

 

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena, draga mladostnica!

Na tvoj odgovor se je odzvala tvoja vrstnica in podala svoj pogled na situacijo, v kateri si se znašla iz njenih izkušenj in ti predlagala kar nekaj koristnih nasvetov kako razumeti sebe, misli, ki te preplavljajo in so kot je zapisala tvoja vrstnica lahko nerealistične. Predlagala ti je kako si lahko pomagaš - z tehniko, ki te usmerja v vprašanje - je to res, lahko to drži in ob tem stop tem mislim ter preusmerjanje pozornosti v aktivnosti, ki te sproščajo in jih rada počneš. Tudi to, kar je zapisala, da odrasli ali pa tudi vrstniki, ne vedno kako bi odreagirali ob tem, ko nam sogovornik sporoči, da je v stiski in potrebuje pomoč. Kaj hitro se nam zgodi, da minimaliziramo njegove težave, izrečemo - potrpi, bo bolje, veš, drugi imajo še več težav itd. To seveda ni ok in odvrača od pogovora, reševanja. Drži? 

Kako si z mislimi na samomor? Zapisala si, da bi bilo najboljše, da se zjutraj ne bi več zbudila. Imaš ponoven načrt? Si si določila tudi datum, uro, kraj, kjer bi končala svoje življenje? 

Vredna si, tu smo zate, in ta zapis je iskren in res ti želim, želimo tudi v uredništvu, da si slišana. To je tvoja pravica in dolžnost nas odraslih. Poskušam te usmeriti v odnos v "živo" zato, ker je naša svetovalnica omejena z vidika pomoči in dolgotrajne opore. To, strokovno in konkretno, vsakodnevno lahko dobiš in jo potrebuješ, v živo, v šoli, pri zdravniku. TOM telefon, POSVET in To sem jaz s chatom (si se priključila včeraj) smo zate upora, da boš zmogla korake v fizičnem okolju. 

Ker si stara 18 let, ne potrebuješ dovoljenja ali soglasja staršev in lahko povsem samostojno poiščeš pomoč v ustanovah, ki ti jih ponovno prilagam: Poišči pomoč | #to sem jaz.

Vabim te v razmislek in korak k pomoči. Lahko razmišljava kaj bi lahko naredila kot prvi korak k pomoči? 

Danes je sreda pred prvomajskimi počitnicami. Ob tem te vabim v razmislek kaj vse boš počela v teh dneh, ko boš imela več časa zase in stvari, ki so ti blizu.

Čakam na tvoj ponoven odgovor. Vsekakor smo tu, da poskrbimo, da zavarujemo tvoje življenje, zelo iskreno izražam skrb zate.

Objem,

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena, draga mladostnica!

Spregovorila si, da se stanje pri vas doma slabša, omenila si droge. Kaj se dogaja? Strinjala se boš, da tudi zaradi družinske situacije potrebuješ pomoč in podporo. Sicer ne vem iz katerega konca Slovenije prihajaš, a v kolikor je pri vas v bližini krizni center za otroke in mladostnike, ki so v stiski, je tudi to pot, da se od dogajanja umakneš. 

Veseli me, da razmišljaš, o tem, da boš poskusila kontaktirati katero od navedenih ustanov, oblik pomoči. Še vedno je tu upora v šoli, zdravnik, ki te vodi. Nisi sama. Te vabim, da poskusiš, narediš korak. Razumem, da je težko se ponovno in vedno znova razkrivati, povedati, se soočati z lastnimi čustvi jez, žalosti, strahu, sramu, občutkov krivde. 

Počitnice so namenjene počitku in sprostitvi. Spanec je blagodejen, se strinjam. Ob tem pa vseeno poskusi del dneva preživeti v naravi, bi lahko v tem času izbrala tudi druženje s kakšno sošolko, prijateljico? Bi to šlo? 

Omenjaš načrt. Je to načrt za samomor ali sta to načrta kako poiskati pomoč?

Lahko pišeš tudi na uredništvo@tosemjaz.net, da ti bi lažje pomagali. Potrebujemo pa tvojo pripravljenost za sodelovanje. Ob tem pa te usmerjam te v pomoč v živo, v podporo, ki jo že imaš. 

Tvoje življenje je pomembno in naša skrb je, da ga zavarujemo tudi v sodelovanju z ustanovami, ki ti bodo pomagale v stiski. 

Verjamem, da boš zmogla. Držim pesti. Objem,

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena, 

izpostavila si svoj odnos z mamo, v katerem se ne počutiš dobro, sprejeto; daje ti občutek, da te ne mara, da se ne zanima zate, zapisala si tudi, da te je v preteklosti tudi udarila. Ob tem starša ne bi pustila na študij v Koper, ker sploh mama želi imeti nadzor nad tabo. Prisotne so misli za končanje življenja, tudi načrt. 

Ob tem pa bi rada, da se vse to zrihta (kot si zapisala) in da imaš rada svojo mamo, starše, želiš jim pomagati in tudi sebi. Starša sta odrasla, tako oče kot mati in ona dva sta tista, ki potrebujeta strokovno pomoč in podporo, ki bo njima v podporo le v kolikor jo bosta sprejela. Verjetno ste se že velikokrat doma pogovorili ali pa vsaj skušali z namenom, da bi bilo bolje v odnosih med vami. Ste se slišali, ste si zmogli povedati kako obremenjujoči so vaši odnosi, kako ti je težko v odnosu z mamo? Morda se boste lažje slišali v kolikor bo ob vas, ko se boste pogovarjali, nekdo nevtralen, tisti, ki bo usmerjal vaš pogovor in vas vabil k samorefleksiji ter dogovorom. To je lahko svetovalna služba, pa zdravnik ali strokovnjak na CSD, psihiater pri katerem si v obravnavi. Ko bo hudo, in ne boš zmogla, je tu Krizni center, ki ti lahko nudi zatočišče. V kolikor bi izbrala študij izven kraja bivanja, ti je lahko v pomoč Projekt Botrstvo, kjer ti bodo pomagali finančno pri plačevanju najemnine itd. 

Rada bi, želim si govoriti o tem, da imaš kar nekaj notranjih moči, ki ti bodo v pomoč pri soočanju s težavami in tudi pri odločitvah za pomoč in podporo sebi. Izkoristi oblike pomoči, ki jih imaš na voljo in pazi nase, ker imaš za to pravico. 

Počitnice so se že začele. Upam, da bodo dnevi vsaj malo prijazni do tebe. Morda bo z mamo dogovor lažji, če bo vedela kam greš in kdaj prideš, tako boš ti lahko šla, mama pa bo bolj mirna. Poskrbi, da se boš pohvalila, sebe, kako si zmogla skozi dni in razmisli vsak dan, zapiši, izrazi hvaležnost ter zahvalo sebi, da si zmogla. 

Držim pesti, da boš zmogla korak k pomoči v živo, kot si zapisala v predhodnjem sporočilu. Pazi nase, objem.

Barbara S. Curk, psih. 

 

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja