Samo-sabotaža

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

iz tvojega pisanja v katerem si zelo iskreno naslikala svoje razmišljanje, razpoloženjska nihanja, strahove, pričakovanja, skrbi razberem, da si zelo razmišljujoča oseba, ki zelo občutljivo, poglobljeno doživlja svet okoli sebe in tudi sebe samo. Vprašanja, ki jih zastavljaš na koncu tvoje samoanalize so tudi zelo zahtevna in verjamem, da boš s pomočjo klinične psihologinje, pri kateri si naročena, sčasoma našla odgovore.

Morda ti lahko pomagam samo z odgovorom na prvo vprašanje, ko sprašuješ, kako prebroditi ta mesec in pol čakanja na terapevtsko obravnavo. V pomoč ti je pri tem lahko dosledno načrtovanje, se pravi urnik, ki se ga boš držala vsak dan sproti. Urnik naj bo napisan, primerno je, da je v tvoji sobi na vidnem mestu. Naj pa poleg časa določenega za učenje, vsebuje tudi druge aktivnosti, takšne, ki si jih izvajala že prej, ko si skrbela za svoje telo, takšne, ki te sproščajo. Takrat, ko si bila uspešna pri učenju, pri skrbi za svoje telo, za boljše počutje, si bila zelo samodisciplinirana. Primerno se mi zdi, da te spomnim na to in verjamem, da ti ta izkušnja v trenutni stiski lahko pomaga.

Sprašuješ, kaj je narobe s tabo. Morda čisto nič. Trenutno si v obdobju intenzivnega vsestranskega razvoja in hormonsko ravnovesje je lahko vzrok za marsikaj, kar pa z razvojem in odraščanjem tudi mine. Verjami vase in v svoje sposobnosti.

Želim ti vse dobro in pazi nase.

Jožica Barborič, univ. dipl. psihologinja, specialistka klinične psihologije in realitetna psihoterapevtka