Sama doma

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena,

kar opisuješ je dogodek, ki je pretresljiv in to, da ob tem občutiš močan strah, je povsem naraven odziv. Vsekakor je to neprijeten občutek, ki bi se ga želela čimprej znebiti, čeprav se ga morda še čisto ne zmoreš zdaj. Vsakdo bi se takega dogodka močno ustrašil. Zelo neprijeten občutek je, če vemo, da je bil nekdo v našem stanovanju, ki sicer ni bil povabljen ali zaželen.  

Vlomilci sicer praviloma iščejo vredne stvari, kot so nakit, denar ali predmete višje cenovne vrednosti in zato praviloma ljudem niso nevarni. Pred njimi bi namreč najraje pobegnili, saj se jih najbolj bojijo. Želijo ukrasti, kar se da, nikakor pa ne želijo, da bi jih kdo zalotil pri kraji.

Zanima me, če si morda govorila s kom na policiji o tem, da te je strah? Morda bi znali dati kak nasvet, kako se čim bolj zavarovati in kako postopati, da se kaj podobnega ne zgodi več. Ali ste jih vprašali, če so storilca že našli? Tudi informacije o protivlomnih varnostnih sistemih ima verjetno policija in s starši bi se lahko skupaj obrnili nanje.

Ali si doma že kaj govorila s starši, kaj mislijo o namestitvi varnostnih kamer ali senzorjev, ki bi sprožili alarm ob nepovabljenem vstopu v stanovanje? S starši bi se lahko dogovorila za varnostni načrt – da, ko bi se vračala domov, kako bi se lahko obveščali oziroma kaj bi se dalo narediti in koga vse bi ti lahko poklicala na poti domov, kadar ne bi mogla govoriti s svojo mamo, da bi se počutila čim bolj varno.

Glede boljšega počutja na poti iz šole, bi se lahko morda poskušala pogovoriti s kakšno učiteljico, ki ji zaupaš ali pa s socialnim delavcem oziroma svetovalcem na vaši šoli. Mogoče bi ti znali pomagati in te usmeriti, kako postopati v takih trenutkih in ti dati kakšen dodaten, koristen nasvet.

Upam, da ti je kakšen od predlogov prišel prav in v kolikor imaš še kakšno vprašanje, lahko pišeš in ti bom odgovoril.

Lep pozdrav, 

Jaka Kovačič, mag. psihosocialnega svetovanja